Praznično pogrnjena miza: rdeča po skandinavsko

Razkošno in z domišljijo

Sodoben, razkošen in eleganten pogrinjek je sestavila notranja dekoraterka Špela Bizjak. »Novoletni pogrinjki so lahko razkošni, vsebujejo lahko nekaj teatralnosti. Končni videz pa naj bi bila lepo in slovesno pogrnjena miza,« pojasnjuje sogovornica. Za pogrinjek je uporabila srebro, porcelan in kristal iz različnih kolekcij, saj kakor pravi, ni nujno, da je vse iz istega kompleta, zdaj se lahko izberejo kosi iz različnih slogov, da je miza polna in popolna.

Pogrinjek v belem je vedno lep in eleganten, poudarja Bizjakova. Tako kot pri slogih tudi pri barvah ni pravil, lahko se uporabi kateri koli odtenek, na primer ciklamnega, kakor ga je sogovornica izbrala za lanene prtičke pri pogrinjku. Slog in barve pogrinjka so odvisne od prostora in opreme v njem. Vedno pa je pogrinjek na jedilni mizi odvisen tudi od ljudi, ki so povabljeni na večerjo, in hrane, ki jo pripravlja gostitelj. Najpomembnejši pa je prvi vtis, ko gostje vstopijo v naš dom. Za to pa poskrbimo še z drugimi detajli, kot so svetloba, glasba in vonj. Svetloba naj bo pridušena, ambientalna, manjkati ne smejo sveče, ki dajo slovesen pridih. Svetloba močno vpliva na goste in njihovo razpoloženje, poudarja sogovornica, saj se bodo ob nežni ambientalni osvetlitvi veliko laže in hitreje sprostili, kakor če jih bo pričakala močna razsvetljava. Prav tako sta pomembna izbrana in prijetna glasba ter vonj, ki ga sicer v prostor vnese sama hrana, a dodamo lahko še dišave, ki se podajo k večerji in priložnosti. Praznična večerja ob lepo pogrnjeni mizi je druženje ob hrani. Kakor pravi sogovornica, je hrana pomembna, a ne z vidika količine, ampak dobrega okusa in lepega videza. »Z malo domišljije se da različne dodatke, ki jih imamo zložene v omari, kreativno uporabiti, tudi takšne, ki se sicer uporabljajo za druge namene. Na primer, neko srebrno posodo, v kateri hranimo nakit, lahko z lepim prtičkom uporabimo za kruh,« dodaja Bizjakova. Za dobrodošlico in dober prvi vtis lahko poleg jedilne mize pripravimo tudi druge kotičke, na primer na predalniku ali pultu v dnevni sobi pladenj s pijačo.

Tradicionalno in z veliko švedskega

Eva Gustavsson, lastnica trgovine Evindom, je pričarala božično ozračje, kakor si ga predstavlja večina Švedov – v rdeči in beli kombinaciji. Po tradiciji je ob tej priložnosti veliko rdeče, na mizi pa morajo goreti visoke sveče. Kakor se je naučila v osmih letih, kolikor jih je preživela na Švedskem, je za božič nepogrešljivih kar nekaj jedi in navad. Tudi obleči se je treba slovesno. »Na jedilniku ne smejo manjkati mesne kroglice, losos, božična kuhana šunka, ki jo posujejo še z drobtincami, jed s krompirjem in vloženimi ribami, podobnimi inčunom, ter riž alla Malta. To je droben riž s smetano in rozinami, ki ga postrežejo kot desert. Švedi so nori na sladkarije, zato jih je na praznično pogrnjeni mizi še toliko več. Vsaj ena mora biti pripravljena doma. Pogosto se sladkajo s karamelnimi čokoladnimi bonboni, cimetovimi oziroma ingverjevimi piškoti, tudi z Lucijinimi kolački, ki pa so obvezni ob praznovanju svete Lucije 13. decembra. Za božič pijejo nekakšno kuhano vino in nekakšna božična kokta,« je naštevala gostiteljica in dodala, da v tem času značilne švedske božične jedi ponujajo tudi v restavracijah, kamor se družina odpravi dvakrat ali trikrat.

Na mizi, ki jo je pripravila, sta se v harmonično celoto prepletla sodobni skandinavski dizajn in tisti pikčasti, ki deluje nostalgično in domačno. Kot lepa dekoracija se utegnejo izkazati tako okraski za jelko – v stekleni posodi za bonbone so zložene na videz pomrznjene jagode –, kot temno rjavi naravni storži, nasuti v visok steklen kozarec za vlaganje. V povsem drugi luči in kot navdušujoč del namizne dekoracije lahko deluje tudi kakšno sobno rastlinje.

Eva je opomnila še na nekaj navad, ki jim v teh dneh zvesto sledijo rojaki njenega moža. Z adventom začnejo skrbno odštevati dni do božiča, na kar nenehno spominjajo tudi na televiziji, otroci pa do takrat pridno odpirajo okenca v papirnatih adventnih koledarjih, za katerimi se skrivajo čokoladice različnih oblik. Že prejšnji petek so se jim začele božično-novoletne počitnice, ki trajajo najmanj teden dni dlje kot v Sloveniji, takrat si vzame dopust tudi večina prebivalstva. Štiriindvajsetega decembra zagotovo nihče več ne dela. »Zanimivo je, da na ta dan ob 15. uri popoldne že ne vem koliko desetletij vsi otroci gledajo serije risank Jake Racmana, medtem ko darila, za katera zapravijo veliko denarja, nekateri zanje varčujejo kar vse leto ali celo najamejo posojilo, pridejo na vrsto šele po večerji. V teh dneh povsod postavijo majhne božičke na okna, po stanovanju, zunaj na vrtu ... Božič, ki ga čakajo vse leto, je predvsem zelo družinski praznik, zato se morajo doma zbrati vsi, četudi že odrasli otroci. Božični večer se konča z odhodom v cerkev ali pa tudi ne,« je še razkrila Eva Gustavsson, ki je opazila, da si vedno zelo zelo želijo, da bi bil za božič sneg, saj navadno prav njegova belina pričara še bolj pristno ozračje. No, vsaj v tem pogledu se ne razlikujejo dosti od nas.

Z nostalgijo in kančkom prazničnega

Silvia Jerman Geelen, lastnica trgovine Sisi, je pripravila neznačilno božično-novoletno mizo. V barvah, ki delujejo retro, nostalgično. »Malo me moti, ker je pri nas vse vsako leto enako in bleščeče bodisi v zlati ali srebrni, tudi zeleni in modri. Sama se nagibam k skandinavskemu, nizozemskemu, danskemu slogu, ki se v tem pogledu precej razlikuje od našega. Četudi za praznično pogrnjeno mizo uporabijo zlato ali rdečo, jo na čisto svoj način. S tem pogrinjkom sem hotela pokazati, da je lahko preprost in drugačen, a prav tako lahko deluje lepo,« je dejala sogovornica, poročena z Nizozemcem. V teh kriznih časih se nagiba k temu, da uporabi stvari, ki so doma. Takemu ravnanju poziva tudi druge, saj se ji zdi škoda, da bi za to priložnost še dodatno zapravljali.

»Vse skupaj je videti zelo vsakdanje, samo detajli so, ki se zdijo bolj praznični, denimo, okraski, ki delujejo starinsko, in trakci z zvezdicami, s katerimi sem zavezala pribor. Drugo pa ni kaj posebej posebno. Ne servieti ne ptički, tudi te kozarce uporabljamo vsak dan. Lučka je iz otroške sobe. Aranžma je izdelan iz vej, ki sem jih nabrala na vrtu in postavila v čajnik. Kakor vidite, lahko dekorativno delujejo tudi voščilnice – te so iz recikliranega papirja. Morda so še najbolj posebne papirnate živalce, ki jih sestavimo, in to predvsem zato, da imajo pri pripravi prstke vmes tudi otroci. V resnici potrebuješ zelo malo, da nastane kaj izvirnega,« je prepričana sogovornica, ki rada pomeša stare in nove stvari.

»Tudi darila so lahko zavita v papir, ki ga sami izdelamo, denimo, iz risbic oziroma risalnih blokov. Sama se vsako leto potrudim, da nekaj izdelam sama oziroma skupaj z otroki. Z mamo in sestro kar tekmujemo, katera bo lepše zavila darila, pri čemer je bolj pomembna izvirnost zavitega kot njegova vsebina.«

In kaj ne sme manjkati za božič? »Letos bom za spremembo pripravila presno čokoladno torto. Vsak božič je malo drugačen. Tokrat smo se dogovorili, da bomo obdarovali samo otroke in da se starejši ne bomo. Še vedno je čar, položiti darila pod smrečico, saj ima najmlajši štiri leta, starejša dva pa sta stara že deset in enajst in sta si tudi sama izbrala darila. Toda te napake ne smem ponoviti prihodnje leto, saj je škoda, da se tako izgubi pričakovanje,« je pripovedovala Silvia, ki ji je najbolj pomembno, da v hiši vladata domačnost in mir. »Božični večer preživimo v copatih, plešemo in poskušamo biti čim bolj skupaj in umirjeni, kar je pri treh otrocih že velik dosežek,« je povedala v smehu. Po njenem prepričanju je božič seveda vedno vsaj malo rdeč, ampak zato ni treba postaviti vedno drevesca z rdečim okrasjem, zadostuje, če si obuješ rdeče copate, kapo ali pa postaviš za okras rdeč vrč in mušnico, kakor ju je tudi sama v kuhinj.

Nekaj nasvetov, kaj vse je potrebno upoštevati pri oblikovanju pogrinjka, najdete tudi v članku Praznični pogrinjki.