Preden vzamemo čopič v roke

Po besedah arhitetke Anastasie Korsič iz KA studia, kadar govorimo o barvah v interierju, ne moremo govoriti samo o barvah sten, ampak o kombinaciji vseh barv, ki se v njem pojavljajo, to so barve sten, tlakov, pohištva, oblazinjenega pohištva, dodatkov. »Največja pohištvena podjetja, tista, ki narekujejo trende, so za nedavni sejem v Milanu pripravila zanimive kombinacije: svetel les – hrast ali jesen –, ki je večinoma lužen v bele ali toplo sivkaste odtenke, temen les – oreh –, ki ima ravno tako sivkast nadih, ali pa jesen in hrast, ki je parjen in zaradi tega postane temen, v kombinaciji z belim lakom v mat različici, s toplo ali antracitno sivimi odtenki laka, pa tudi s peščeno modrimi. Da je zadeva bolj igriva, so tako na pohištvu kot na oblazinjenem pohištvu tu in tam še poudarki v rumenih do rumenozelenih in rdečih barvah. Omenjene barve se pojavljajo tudi na oblazinjenem pohištvu, ki je v osnovi v sivih ali toplo sivih odtenkih,« pojasnjuje arhitektka, ki že trideset let obiskuje znameniti sejem pohištva v Milanu. Ob takšnem pohištvu so po njenih besedah stene v prostorih običajno v bolj umirjenih tonih, od bele do svetlo in toplo peščeno sive, vse do rjave. Močnejši barvni poudarki so v detajlih.

Po besedah Anžeta Kovača, strokovnega sodelavca iz podjetja Helios, je pri notranjih zidnih barvah še vedno modna kombinacija ene stene v močnem odtenku in nežnejših na preostalih površinah. Prav tako si po njegovih besedah večina želi pralnih barv.

Vsako leto nove barve

Vsako leto se po besedah arhitektke pojavljajo novi trendi, vsako leto izstopajo določene barve, ki pa se nekako vračajo po nekaj desetletjih, čeprav niso povsem enake kot prej. »Že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja smo recimo videvali modre, rumene in tudi rdeče odtenke, ki pa so zdaj drugačni. Takrat so bili zlasti modri in rumeni veliko bolj živahni, zdaj so bolj umirjeni. Le rdeča barva je ostala zelo živa, kakršna se po mojem mnenju tudi izjemno elegantno kombinira s peščeno modrimi, toplo sivimi in bolj umirjenimi rumenimi odtenki,« pojasnjuje Korsičeva. Razlika je po njenem mnenju zlasti ta, da so zdaj naročniki veliko bolj seznanjeni z barvnimi smernicami kot pred desetimi leti.

Barve stvar osebnega okusa

V zadnjih letih tako v notranjosti domov kot na fasadah hiš in stanovanjskih blokov vzbujajo pozornost živahne barve. Paleta odtenkov se zdi skoraj neskončna. Kakšne barve si ljudje pravzaprav želijo okoli sebe? »Moje izkušnje so zelo različne. Menim, da je to tudi stvar osebnega okusa ali značaja posameznika. Nekateri naročniki si zelo želijo pisan interier, drugi pa ne prenesejo živahnih barv,« odgovarja arhitektka. Ob tem dodaja, da morajo arhitekti znati upoštevati želje naročnika, njegov karakter in oboje skupaj dobro prevesti v skladen interier. »Ni nujno, da za vsako ceno upoštevamo trende, zlasti je pomembno, da se bo tisti, ki bo prostor uporabljal, v njem res dobro počutil,« še poudarja. Ne nazadnje si lahko danes želimo stene v zelo živahnih barvah, čez nekaj časa pa nas bo to mogoče motilo. Torej je bolje, če je pohištvo bolj nevtralno, barvne poudarke na stenah ali dodatkih pa preprosto spremenimo, prepleskamo ali zamenjamo.

Barvne kombinacije

Barve imajo zelo močan učinek na našo psiho in počutje. Nekatere pomirjajo (modri, zeleni, pastelni odtenki), druge vznemirjajo (kombinacija rumene in črne), tretje dajo občutek topline (zemeljski odtenki), spodbujajo družabnost (rdeča), apetit (oranžni odtenki). »Sama ne verjamem v stereotipne zgodbe o tem, kateri odtenki so ali niso priporočljivi za določen prostor, ker menim, da morajo barve v interierju biti pisane na kožo lastniku. Le kadar projektiramo javni prostor ali pisarno, se je vredno vprašati o tem, kako lahko barva učinkuje na uporabnike,« meni arhitektka.

Barvne kombinacije v prostorih so po njenem mnenju odvisne od več dejavnikov. Poleg analize ljudi, ki bodo prostor uporabljali, ali programa, ki bo potekal v nekem javnem prostoru, je pomembno, da dobro preučimo svetlobo (tako naravno kot umetno). Tudi popolnoma bel prostor ali tak, ki ima zelo nevtralne umirjene tone, je lahko igriv, na primer zaradi njegove členjenosti, igre svetlobe in senc. Celo dramatično črno pohištvo na črnem tlaku v sijajni obdelavi je lahko živahno, če je dobro premišljena osvetlitev (in odsevi).

Kakor pravi Anže Kovač, je izbira odtenka barve odvisna tudi od velikosti in namembnosti prostora. Ljudje si pri tem pomagajo z izdelavo barvnih študij, da si laže predstavljajo, kako bo prostor videti v barvah.

Zunanjost napoveduje, kaj se bo dogajalo v notranjosti

»Najbolj drzen je bil predlog za rdečo fasado enodružinske hiše v kombinaciji s sivim kamnom. A se ni obnesla, ker si je naročnik premislil, na koncu je bil zato rezultat slabši,« odgovarja arhitektka na vprašanje, katera je bila najbolj drzna barvna kombinacija, ki jo je predlagala. »Menim, da mora biti objekt skladen v celoti. Zunanjost nam po svoje že narekuje, kaj se bo dogajalo v notranjosti, in nasprotno,« poudarja sogovornica.

Kako intenzivna bo barva fasade, je prav tako stvar osebnega okusa in seveda tistega, ki nam svetuje pri izbiri. Kakor pravi Anastasia Korsič, vsak, še tako majhen projekt predstavijo v 3D-obliki, da vidi naročnik čim bolj realistično končno podobo, hkrati pa je mogoče preprosto spreminjanje odtenkov. To je zelo pomembno za izbor in kombinacije barv. »Zgolj dvodimenzionalni pogled, tako fasad kot interierja, pogosto ne omogoča prave predstave, kar lahko privede do slabega rezultata,« opomni arhitektka.

Izbira intenzivnih barv fasad je v zadnjih letih kar pogosta, vsaj zdi se tako, če se peljemo po slovenskih vaseh in krajih, a kakor pravi Anže Kovač, je zgolj barvanja s fasadnimi barvami manj, trend zadnjih petih let so fasadni tankoslojni ometi, ki so vezani na toplotnoizolacijske sisteme.

Za barvanje fasadnih površin je po besedah Kovača še vedno povpraševanje po silikonskih ali silikatnih fasadnih barvah, pri katerih je pomembna paroprepustnost premaza, in tudi po barvah, ki so narejene na akrilatnih osnovah. »Najvišjo kakovost trenutno dosegajo fasadne barve na nanoosnovi, ki imajo tudi samočistilni učinek, kar vpliva na trajnost barvnega filma,« pojasnjuje sogovornik.

Fasadne površine so izpostavljene vlagi, ultravijoličnemu sevanju, dežju, vetru, snegu. Alkalnost podlage in ultravijolični žarki po Kovačevih besedah povzročajo tudi bledenje nekaterih barvnih odtenkov. »Pigmenti, ki se uporabljajo za niansiranje, so lahko anorganski in organski. Organski, na primer rumeni, rdeči, bordo, oranžni, so na ultravijolične žarke občutljivi, zato z leti izgubijo intenzivnost. Stopnja bledenja je odvisna tudi od kakovosti in vrste barve,« pojasnjuje sogovornik.