Stanovanje na 82 kvadratnih metrih je doživelo temeljito prenovo. Pravzaprav sta arhitekta tloris obrnila na glavo. Stanovanje je imelo po besedah arhitektke Eve Štrukelj vrsto manjših prostorov, ki so si sledili nanizani ob zelo dolgem in prostorsko potratnem ter temnem hodniku. Kuhinja, v kateri ni bilo prostora niti za manjšo jedilno mizo, je bila ločena od ogromne dnevne sobe. Tudi kopalnica je bila zelo majhna.
S prenovo so odstranili vse predelne stene, nespremenjena je ostala le vertikalna poteza betonskega nosilnega zidu, saj je v bloku spreminjanje nosilne konstrukcije zelo težaven in tvegan podvig. »Tako smo stare odprtine v betonskem zidu, ki so prej vodile v sobe, izkoristili za prehode med prostori: prvi je prehod med predsobo in odprtim bivalnim prostorom, zadnji v spalni del: otroško sobo in veliko kopalnico. Tretji, srednji prehod pa je postal stenska niša za lončnice in spominke,« pojasnjuje arhitektka.
Nov svetel in odprt tloris ustreza življenjskim standardom mlade družine. »Lastnika sta si želela odprt osrednji prostor, veliko in funkcionalno kuhinjo, več prostora za uživanje hrane in večjo kopalnico. Želela sta ravno nasprotno, kar je ponujal prvotni tloris, zato sta bila nekoliko zaskrbljena, kako bo mogoče njune želje uresničiti. V nakup ju je prepričala mikrolokacija stanovanja oz. bloka: velika terasa v soseski z veliko zelenimi površinami in lokacija v bližini jezera,« še pravi sogovornica. Pred prenovo je bil hodnik pomaknjen v notranjost, zdaj pa komunikacija poteka znotraj združenega bivalnega prostora, kjer si sledijo odprta kuhinja, jedilnica in dnevni prostor. Od tu se dostopa bodisi v zakonsko spalnico bodisi na hodnik z garderobo, od koder je dostop v novo prostorno kopalnico in otroško sobo (ta je urejena na mestu nekdanje kuhinje). Prvotna kopalnica je po prenovi postala pralnica.
Osrednji bivalni prostor je enoten, svetel in povezan z dolgo teraso, ki se odpira k zunanjim zelenim površinam, kar je po besedah arhitektke tudi ena večjih kvalitet stanovanja. »Hodnik z novim tlorisom ni več ločen, temen in nefunkcionalen prostor, ampak notranji in poteka ob dolgi steni, ki je osrednja stena z grafikami in nišo za lončnice – eden od glavnih motivov stanovanja,« pojasnjuje arhitektka Eva Štrukelj.
Kuhinja je prostorna in premišljena (omarice so narejene tudi po meri malih gospodinjskih aparatov). Na kuhinjski otok je naslonjena jedilna miza. Za njo se začne dnevni del, ki prehaja v neformalni delovni prostor. Umestitev delovnega prostora v dnevni del omogoča sobivanje lastnikov: ko v večernih urah eden počiva na kavču, lahko drug dela, tako nista ločena, ampak ostajata povezana.
Otroška soba, ki je nastala v nekdanji kuhinji, je za deklico. Ker gre za bolj podolgovat prostor, je nepremična oprema umeščena na obe strani ob vhodu. Tako ostane veliko odprtega prostora v najsvetlejšem delu sobe – ob oknu. Postelja je zasnovana tako, da so pod njo shranjevalne površine, v katere je mogoče pospraviti veliko stvari, da preostali del sobice ostane za igro.
Temeljito prenovo je doživela tudi podolgovata terasa, ki se odpira proti zunanjim zelenim površinam. Obložili so jo z lesom in razdelili po funkcijah: del za počivanje, del za uživanje obrokov in del za shranjevanje. Na novo je dobila leseno talno oblogo. Ta se v enem delu dvigne v veliko površino za počivanje in sproščanje z naslonom, iz katerega rastejo lončnice.
Pohištvo, izdelano po meri, je zasnovano moderno in minimalistično, a s pridihom lesa, ki predstavlja vez med modernim in tradicionalnim. Shranjevalne površine so umeščene po celotni višini in v svetlih barvah, tako da postanejo del stene in se zlijejo s prostorom. Pohištvo je na mestih, kjer naj bi se zlilo s steno, v beli barvi, na mestih, kjer ima funkcionalno zanimivo vlogo v vsakdanu uporabnika, pa je izdelano iz masivnega lesa. Shranjevalne omare in druge površine ter ogrevala se tako zlijejo s stenami, medtem ko majhne niše in police za spominke ter delovna miza izstopajo zaradi masivnega lesa.
Tako so v vseh prostorih poudarki iz masivnega lesa: velika hrastova delovna miza, dolg pult v kopalnici, omarice v kuhinji in skrinja v spalnici.
Srce kuhinje po besedah arhitektke predstavlja niz lesenih kuhinjskih omaric, obešenih nad kuhinjskim pultom. Krasi jih ornament iz izrezljanih lesenih srčkov, ki postopoma izginjajo proti svetlobi, ki prihaja skozi kuhinjsko okno. Enak okrasni element lesenih srčkov se ponovi v izčiščeno beli sodobni spalnici. Tam ima svoje mesto skrinja Gorenjsko srce iz češnjevega lesa, ki sta jo oblikovala in izdelala arhitekta posebej za lastnika stanovanja, a že za njun prejšnji dom. Zdaj so jo postavili v spalnico, kamor po besedah arhitektke tudi vsebinsko najbolj sodi. »Skrinja, nekoč najpogostejši in najpomembnejši kos pohištva slovenskih domov, je tukaj vez med našimi vrednotami in sodobnim načinom bivanja.«
PREBERITE ŠE: Omara, ki je rešila stanovanje