»Doslej smo zasnovali že najrazličnejše predprostore in opažam, da je prav vsak unikaten, ne glede na to, ali gre za stanovanje v bloku ali hiši. Tipsko izdelano pohištvo pogosto ni ustrezna rešitev, da bi zagotovili dovolj shranjevalnih površin in ustvarili lepo oblikovan prostor,« pravi arhitektka Tina Semolič iz arhitekturnega biroja Ropot.

Predsoba je po njenih besedah prostor, kjer ob prihodu ali odhodu družine ali gostov nastane največja gneča, hkrati je neizogiben povezovalni člen med spalnimi, sanitarnimi in bivalnimi prostori, a se ji velikokrat namenja premalo pozornosti. Po svoje je od nje odvisno, kakšni bodo naši odhodi od doma, ali bomo kaj pozabili vzeti s seboj, ali bomo imeli tudi kam odložiti stvari in sesti, ko se bomo vrnili ... »Poleg funkcionalnega vidika je zelo pomembno, da je prostor tudi oblikovno prijeten, ker je uporabnik stalno vsaj v krajšem stiku z njim,« poudarja sogovornica, ki opaža, da je pogosta omejitev premajhna površina ali širina za vse želje, zlasti po shranjevalnih površinah. Uporabniki so tako razpeti med tem, da prostor preveč zapolnijo s pohištvom, in tem, da shranjujejo stvari nekje, kjer niso preprosto dostopne.

Zasnova predsobe in bivalnega prostora

Tudi lastnika stanovanja, ki sta se po pomoč obrnila na arhitekturni biro Ropot, sta se znašla pred takšno zadrego. »Ker za novo stanovanje nista našla ustreznih rešitev pri ponudnikih tipskega pohištva, sta se odločila, da rešitev za oblikovanje notranje opreme naročita pri arhitektu,« pravi Semoličeva. Cilj zasnove interierja predsobe in bivalnega prostora je bil po njenih besedah ustvariti čim več shranjevalnih in drugih funkcionalnih površin ter ob tem ohraniti prostornost in zračnost stanovanja.

!!galerija!!

»Lastnika, ki jima je zelo všeč skandinavski slog opreme, sta si želela inovativne in unikatne detajle, ki bi jih imelo samo njuno pohištvo,« omeni arhitektka. V predsobi sta si poleg različnih shranjevalnih površin zamislila preprosto dosegljivo mesto za odlaganje torbice, ključev in pošte, prostor za odlaganje čevljev ter mesto za sedenje in obuvanje, v bivalnem prostoru pa naj bi dolgo prosto steno izkoristili za vitrino, odprte police za lepe predmete, pisalno mizo, omarico za tiskalnik s prostorom za dokumente, knjige, lahko dostopen prostor pri tleh za shranjevanje igrač in drugih stvari, ki jih vsaka družina občasno potrebuje.

KAKO NA VIDEZ POVEČATI PREDSOBO?
»Vsekakor priporočam čim svetlejše odtenke pohištva in sten. Če bi se odločili za temnejše odtenke pohištva ali zidu, pa je zelo pomembna ustrezna osvetlitev, da bodo temnejši odtenki ustvarili globino prostoru in ga ne pomanjšali. K občutku prostornosti pripomoreta tudi veliko ogledalo, ki naj sega od tal do višine vsaj dveh metrov, in pravilna osvetlitev pro­stora,« odgovarja arhitektka Tina Semolič iz biroja Ropot.

Prostora sta bila pred posegom opremljena z začasnim pohištvom, ki je prišlo z naročnikoma iz prejšnjega stanovanja, a ni ustrezalo novim potrebam. V predprostoru sta potrebovala dovolj površin za shranjevanje plaščev, čevljev in dodatkov, sedalno in odlagalno površino ter vgradno omaro, ki nadomešča shrambo. Bivalni prostor so želeli oblikovati tako, da pohištvo ne zapolni celotne stene, kljub vsem shranjevalnim površinam. »Oblikovno smo želeli povezati že obstoječo kuhinjo in sedežno garnituro. Kljub različnim funkcijam, ki jih dobi ta stena, smo želeli, da ostane rdeča nit med njo in omaro v predsobi,« pojasnjuje arhitektka.

V ritem stenskih omaric so tako vrinili lesene kubuse in linije polic, ki jih na eni strani skoraj nevidno objame steklena vitrina: »S tem smo ustvarili bolj sproščen videz stene, ki jo lastniki lahko uporabljajo na različne načine.«

Pri oblikovanju so si prizadevali, da prostor ostane čim svetlejši in pohištvo v njem čim lahkotnejše, zato so uporabili belo barvo in poudarke iz hrastovega lesa.