Prepletanje barv in vzorcev, slogov in tradicij

V soboto je zaprl vrata tradicionalni sejem tkanin za dom Heimtextil v Frankfurtu, ki vsako leto začne sezono tovrstnih dogodkov na področju notranjega oblikovanja, opremljanja in pohištva. Sejemska prireditev, na kateri že vrsto let sodelujejo tri slovenska podjetja, Odeja, Mercis in MTT tekstil, veliko pozornosti namenja trendom in novostim, za kar organizatorji poskrbijo s posebnimi predstavitvami, predavanji, z gostovanji znanih arhitektov, oblikovalcev – tokrat je bil to slovenski javnosti znani oblikovalec Karim Rashid –, podelitvijo nagrad, vedno pa dajo priložnost in prostor tudi mladim bodočim oblikovalcem in študentom.

Zagotovo je največ pozornosti zbudil oblikovalec Karim Rashid, ki je sejem obiskal na povabilo nemškega združenja Deco team. V polurnem pogovoru pred množico obiskovalcev je v belo obleko (na kateri so izstopali gumbi v zanj značilni rožnati barvi) oblečeni oblikovalec pojasnil, da je imel v zadnjem času, odkar je oblikoval nove roloje za podjetje Velux, ki bodo prišli na trg 1. februarja 2011, več kot sedem tisoč različnih predstavitev. Čeprav ga povezujejo z rožnato barvo, pravi, ima rad vse barve, ki se jih da v oblikovanju dobro, pa tudi zelo slabo uporabiti. V zadnjem času se vse več ukvarja z oblikovanjem za starejše, saj se ta populacija močno povečuje. Pristopi k ekologiji in tako imenovanemu zelenem trendu se mu zdijo malo zastareli, saj so se, kakor pravi, s podobnimi vprašanji ukvarjali že konec sedemdesetih let, ko je še študiral. Vse skupaj bi morali zastaviti bolj sodobno, ker gre za nujnost, ne trend. Mladim bodočim oblikovalcem svetuje, naj ne oblikujejo pohištva – po njegovem mnenju pride vsako leto na trg že tako preveč izdelkov –, lotijo naj se bolj uporabnih, vsakdanjih predmetov, ki bi jih bilo treba zasnovati na novo. Naj na primer namesto luči raje oblikujejo vtičnico ali stikalo. Poleg barv in oblikovanja Rashida vznemirjajo tudi druge stvari, recimo glasba, s katero se prav tako ukvarja, a kakor samokritično prizna, je boljši oblikovalec kot glasbenik.

Kaj je moderno?

Sprehod po sejmu je ponudil ogled mnogih barv in vzorcev, ki jih pri tkaninah za dom zagotovo ne manjka. Kakor je bilo opaziti na razstavljenih tkaninah, je na njih lahko marsikaj, od velikanskih cvetov v kateri koli barvi do črt in pik ali kar celega tropskega vrta skupaj s pticami. Modna je umirjena eleganca nevtralnih odtenkov in tudi retro šik, podeželski slog s karo vzorci ali drobnimi cvetlicami, ki jih prav tako najdemo v spomladanskih kolekcijah modnih oblačil. Vse to in še kaj je modno v svetu tkanin za dom. Na razstavnih prostorih nekaterih podjetij se je dalo videti vse našteto, pri drugih le delček. Mešanico različnih slogov, v kateri se prepletajo različne kombinacije barv in vzorcev, tradicij in kultur, so pokazali tudi na predstavitvi trendov, ki so jo poimenovali Reconnect. Ob njej je, kakor vsako leto, izšla knjiga smernic z istim naslovom.

Sejem je ponudil še nekatere obsejemske razstave, s katerimi se organizatorji trudijo vzdrževati kakovost sejma in pritegniti čim več obiskovalcev. Kakor kažejo prvi podatki, jim je letos v primerjavi z lani uspelo pritegniti za pet odstotkov več razstavljavcev in za tri odstotke več obiskovalcev. Morda je k temu pripomogla tudi predstavitev nemško-afriškega podjetja Bark Cloth, ki je razstavilo tkanine in kompozite, ki jih po ekoloških standardih in standardih trajnostnega razvoja pridobivajo iz lubja afriških figovcev. Gre za drevo, ki se zelo hitro obnavlja in ga v tistem delu sveta poznajo že stoletja, uporabno pa je menda za izdelavo različnih stvari, od rolojev in stenskih oblog do prevlek za avtomobilske sedeže, oblek in podobnega. S trajnostnim razvojem in ekologijo se v zadnjih letih veliko ukvarjajo tudi v tekstilni industriji. Za kako pomembna vprašanja gre, sta poskušali poudariti napovedovalki trendov Anne Marie Commandeur in Arie Vervelde iz nizozemskega biroja Stilinstituut z razstavo Green exhibition – Welcome to utopia. Na njej sta razstavili tkanine in izdelke za dom, ki so narejeni po načelih trajnostnega razvoja in ekoloških standardih.