Razstava, ki bo v MAO na ogled do 28. novembra 2021, prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.

Pet tematskih sklopov

»Razstava s petimi temami – Nove kulture bivanja, Telo in prostor, Zunaj/Znotraj, Celostna okolja in Fluidnost – odpira vprašanja odnosa med arhitekturo, interierjem in človekom: poudarja družbene in tehnološke spremembe, ki so vplivale na razvoj interierja; človekov fizičen in senzoričen odnos do prostora; relacije z zunanjostjo, naravo in mestom; principe totalnega oblikovanja; vlogo pohištva in opreme; ter minljivost in spreminjanje kot neizogibno dejstvo vsakega notranjega prostora. Izbor ne predstavlja kronološkega, niti ne tipološkega razvoja oblikovanja interierjev, ampak poudarja ideje, ki jih utelešajo posamezni projekti,« so zapisali v MAO.

Risbe, fotografije, pohištvo

Projekti so predstavljeni z risbami, skicami, načrti, fotografskim in drugim dokumentarnim gradivom ter kosi pohištva in drugimi predmeti. Med njimi so idejne zasnove interierjev arhitekta Iva Spinčiča iz tridesetih let, vzorčno stanovanje z razstave Stanovanje za naše razmere (1956), kuhinja Branke Tancig (1954–1955), Osnovna šola Stražišče pri Kranju (1954–1959), Zdraviliški dom Čateške toplice (1963–1965), Mednarodna telefonska centrala (1972–1978) in tudi sodobnejši projekti, kot so Muslimanski kulturni center (2011–2020), Pertot Showroom (Dekleva-Gregorič), Hiša Hribljane, domačija Vrlovčnik (Medprostor), stanovanje na Prulah (Ansambel), Orto bar (Primož Jeza), Arcadia Lightwear Office (Sadar-Vuga), Alpski skedenj, Mini loft (Ofis arhitekti), Skin dermatologija (Raketa) …

»Interier je disciplina, ki združuje vrsto praks, ki zadevajo notranjost stavb in načine bivanja. V njem se prepletajo discipline arhitekture, notranjega oblikovanja in oblikovanja predmetov. Večinoma se obravnava z elementi, ki ustvarjajo prostor in njegovo atmosfero, kot so razmerja, svetloba, akustika, barve, teksture in materiali, razstava pa se osredotoča tudi na ključnega akterja, ki subjektivno vzpostavlja interier oziroma interiernost – človeka; njegove dnevne rituale, praktične potrebe in način življenja,« so še zapisali ob razstavi.

Med trajanjem razstave, ki je zasnovana kot proces, bodo odpirali vprašanja o vlogi medijev in vplivu informacijskih tehnologij na interier, o poroznosti interierja skozi brisanje meja med zasebnim in javnim ter o domu kot osnovni bivanjski celici vsakega človeka.

Razstava je nastala v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK).

PREBERITE ŠE: Slovenska arhitektura iz lesa