Slovenske nizkoenergijske hiše: Energija v objemu lesa in kamna

Občutek, ko so prve tri dni gradnje spremljali, kako hiša raste pred njihovimi očmi, je bil neverjeten, pravi lastnica. Vse je potekalo izjemno hitro, težko je bilo slediti dogajanju, se odločati o tisoč in eni podrobnosti, izbrati primerne materiale za notranjost in opremo za posamezne prostore. Najteže je bilo to, da so morali že zelo hitro za vsako luč natančno vedeti, kje bo, kje vtičnice in stikala, kako bodo opremljene kopalnice, saj cevi in kanale za razvod vseh inštalacij pripravijo že med proizvodnjo stenskih elementov. Za gostitelji je precej naporno in burno leto, vendar so zdaj zadovoljni, saj jim je v izjemno kratkem času uspelo postaviti in opremiti dom ter urediti okolico hiše, predvsem pa je pomembno, da se je izšlo po njihovih željah in pričakovanjih. Ničesar niso prepustili naključju, predvsem v drugi del gradnje, ko je bilo treba izvesti notranja dela in hišo opremiti, je gostiteljica vložila veliko truda in svojega časa. Proizvajalec je gradbeno parcelo zapustil, ko je bila popolnoma končana zunanjost hiše, narejeni vsi tlaki in napeljane strojne inštalacije, z drugimi deli so se lastniki ukvarjali sami oziroma so za posamezna dela najeli mojstre. Ni jim žal, da so se tako odločili, saj se jim zdi, da so si s tem zagotovili več izbire, vendar lastnica meni, da je tak način gradnje mogoč le, če imaš dovolj časa, da spremljaš delo mojstrov, in izoblikovano predstavo, kakšen naj bi bil dom.

Domačnost in sodobnost lesa

Ponudbo montažnih hiš so najprej pregledali na svetovnem spletu, potem pa obiskali sejem Dom v Ljubljani. Tam so se po pogovorih z različnimi proizvajalci odločili za enega od slovenskih, ki so mu zaradi njegove dolgoletne tradicije najbolj zaupali, pravi gostiteljica. Pravzaprav jih je takoj prepričal takrat čisto nov model hiše z zelo všečno arhitekturo in tlorisno zasnovo ter s poudarkom na naravnih materialih in večji energijski učinkovitosti. Še zdaj je navdušena nad velikimi lesenimi drsnimi senčili, ki zastirajo vsa večja okna v pritličju in skupaj z leseno fasado tvorijo zelo skladno celoto. Hiša je v resnici zasnovana zelo preprosto, saj gre za en sam podolgovat kub z dvokapno streho, pod katero sta mansarda in pritličje, senčila in fasada pa ji dajejo pridih sodobnosti, zato ne izstopa iz okolice.

Spremembe po meri lastnikov

Hiša je tipska, vendar so tako kot večina graditeljev tudi naši tokratni gostitelji želeli nekatere spremembe. Tako imajo občutek, da je res narejena po njihovi meri, pravi sogovornica. Želeli so si čim bolj odprte in svetle prostore v pritličju, brez nepotrebnih zidov in vrat, ki stanovalce utesnjujejo. Dnevna soba z jedilnico in v ozadje umaknjeno kuhinjo je bila že v osnovnem načrtu zasnovana tako, odprtost pa povečujejo velike steklene površine na jugu in zahodu, ki notranjost povezujejo z velikim dvoriščem. Servisni prostori so od bivalnih ločeni s hodnikom in stopniščem, ki vodi v mansardo, in pomaknjeni na sever. V načrtu je bilo preveč majhnih prostorov, zato so jih združili le v tri večje, pravi lastnica. Tako so veliko bolj uporabni in prijetni. Večje sobe so želeli tudi v mansardi, zato so se odpovedali v notranjost pomaknjenim balkonom, ki naj bi jih imele otroški sobi in spalnica. Če živiš v hiši z velikim vrtom, balkoni res niso potrebni, saj iz dnevne sobe ali jedilnice lahko kadar koli stopiš ven, pojasni odločitev gostiteljica. Ohranili so dvokrilna balkonska vrata, namesto običajnih imajo zdaj vse sobe tako imenovane francoske balkone s transparentno stekleno ograjo. Zato so svetle, razgled pa sega daleč v okolico. Hiša je zaradi spremembe še bolj kompaktna, kar je eden od pogojev za dobro energijsko učinkovitost.

Moč sonca in svežina zraka

Energijsko varčnost so dosegli s toplotno dobro izoliranimi stenami, streho in tlemi, kar je bilo predvideno že v načrtih proizvajalca. Vgradili so trislojna lesena okna in hišo pravilno orientirali. V duhu varčevanja z energijo so sprva razmišljali o ogrevanju s toplotno črpalko zemlja/voda, vendar parcela kljub velikosti ni zadostovala, da bi lahko položili dovolj zemeljskega kolektorja, zato so se odločili za ogrevanje z zemeljskim plinom, ki je v naselju. V vseh prostorih je talno gretje. Na streho so namestili sprejemnike sončne energije in so, kakor pravi sogovornica, navdušeni nad njimi, saj večji del leta zagotavljajo dovolj toplote za vodo v gospodinjstvu. Čeprav v hiši še niso preživeli prve zime, se spomnijo, kako so lani, ko so še gradili, sprejemniki v sončnem dnevu vodo segreli v pičlih dveh urah. Poleti je bilo toplote celo preveč in žal jim je, da je ne izkoriščajo za ogrevanje vode v bazenu. Zanj so se odločili potem, ko je bila vsa napeljava že izvedena, zato te možnosti za zdaj še nimajo.

Posebno presenečenje je tudi prezračevalni sistem z vračanjem toplote odpadnega zraka. Z njim so se prvič seznanili na sejmu, in ker je bil v osnovni ponudbi hiše, niso veliko razmišljali, ali bi ga vgradili ali ne. Zdaj ugotavljajo, da poleg ves čas svežega zraka zagotavlja tudi primerno relativno vlažnost v prostorih. Nikoli ni vlage, stekla se ne rosijo, kar je bilo značilno za stanovanje, v katerem so živeli prej, in perilo se suši zelo hitro, še pove gostiteljica. Prizna pa, da se bodo morali v delovanje sistema še poglobiti. Zdaj deluje po poletnem režimu in nastaviti ga bo treba zimskemu času primerno.

Pred poletnim soncem jih večinoma ščitijo drsna lesena senčila, s katerimi čez dan zastirajo velika okna v pritličju, na manjših oknih in oknih v mansardi pa so namestili zunanje žaluzije. V najbolj vročih dneh vključijo še split klimatsko napravo, kar žal poruši energijsko bilanco hiše oziroma poslabša njeno energijsko učinkovitost.

Zgodba materialov in barv

Opremljanje novega doma je bilo za lastnico poseben in nadvse prijeten izziv, saj si je želela povezati notranjost z zunanjostjo in ustvariti videz zaokrožene celote. Zunanjost zaznamuje les, zato si je prizadevala videz in občutek topline in domačnosti prenesti tudi v notranjost in jo opremiti z naravnimi materiali v toplih barvah. Najprej je izbrala les in barvo parketa, s katerim so obložena skoraj vsa tla. Temu je prilagodila videz notranjih vrat in stopnišča. Vse je izdelano iz temno rjavega oreha. Les je kombinirala s kamnom v prelivajočih se zemeljskih odtenkih, s katerim so obloženi kamin in dimnik, ki ločujeta jedilnico in dnevno sobo, ter steni v pritličju in mansardi. Tople barve in naravni materiali se prepletajo v vseh prostorih, celo v kopalnici keramične ploščice posnemajo videz lesa. Stkala je izjemno prijetno in všečno zgodbo sodobnega videza, ki jo nadgrajujeta večinoma po meri narejeno pohištvo in skrbno izbrana druga oprema.

V enakem slogu je urejen tudi zunanji prostor za preživljanje prostega časa. Poglede na bazen prestreza stena, obložena z enakim kamnom, kot ga vidimo v hiši, druge strani dvorišča pa ograjuje ograja, narejena iz enakega lesa, kot so fasada, drsna senčila in okna. Izbrali so sibirski macesen, ki je zaščiten s premazi v izbranem odtenku in ga bo treba vsaki dve leti obnoviti. Lastnica prizna, da bo z njim precej dela, vendar je tega vreden.

Delo in dom, 1. december 2010