Slovensko oblikovanje na krožniku

Bienalna razstava, ki so jo pripravili Mateja Panter, Matej Filipčič in Anka Štular, obiskovalce nagovarja s provokativno postavitvijo v obliki dolge mize, na kateri so urejeni pogrinjki s krožniki oblikovanja. Na vsakem krožniku je na papirju natisnjen izbran izdelek kakovostnega slovenskega oblikovanja. Razstava, kot je povedala podpredsednica DOS Mateja Panter, aktualizira položaj oblikovanja v sodobni potrošniški družbi in jo nagovarja s provokativno postavitvijo, ki poraja samoizpraševanje. »Ali se zavedamo, da je vse okrog nas oblikovano, kako v oceanu ponudb razločevati kakovost oblikovanja predmetov, storitev, prostorov in okolij, kako razumeti razliko med kvaliteto in kvantiteto, kakšen je odnos med potrošnikom in oblikovalcem?«

Na ogled je 36 del 34 oblikovalcev s področij produktnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij, unikatnega in modnega oblikovanja, oblikovanja interierjev in scenografije, med njimi so tudi tri dela študentov fakultete za dizajn.

Razmislek o pomenu kakovostnega oblikovanja

»Razstava želi spodbuditi kritično refleksijo sodobne potrošniške družbe in razmislek o pomenu našega slovenskega, kakovostnega oblikovanja, njegovega vrednotenja in umeščanja v naš vsakdan. Konzumacija oblikovanja parafrazira filter, ki pomaga izbrati boljšo rešitev. Namesto cenenih izdelkov dvomljive proizvodnje uporabimo, kar nam leži tako rekoč na krožniku. To bo trajnostna in dolgoročna naložba. S kakovostno izbiro lahko vsak posameznik vpliva na skupno prihodnost,« je še poudarila podpredsednica DOS. Ob tem dodaja, da razstava nagovarja obiskovalca oz. potrošnika in mu ponuja nove izbire: za kakovostno bivanje, domače znanje in kratke dobavne poti, za kakovostno in okolju prijazno proizvodnjo, ekološke in trajnostne rešitve, organsko in razgradljivo, reciklirano iz naravnih, neškodljivih materialov ter navsezadnje tudi za estetsko dovršeno in uporabniku prijazno oblikovanje. Vse to pa so izzivi sodobnega oblikovanja.

Ob razstavi so podali tudi Poziv k razvoju, s katerim opozarjajo, da si DOS, ki je bil ustanovljen leta 1951, že več let neuspešno prizadeva za vzpostavitev rednega financiranja za svoje dejavnosti. To predstavlja, kot so še zapisali, resno grožnjo njihovem obstoju.