Smrekove vejice in 
doma pečeni piškoti

Ste se kdaj vprašali, zakaj pravzaprav krasimo dom v tem času? Zima je del leta, ko je najmanj svetlobe, zato so nekoč uporabili zimzelene rastline, da bi jim pomagale prebroditi ta letni čas, saj so jim pripisovali posebno moč, odgovarja dr. Nena Židov, muzejska svetovalka in kustosinja za družbeno kulturo Slovenskega etnografskega muzeja. To izhaja iz predkrščanskega obdobja. Božični drevešček, kot piše Damjan J. Ovsec v knjigi Velika knjiga o praznikih, se navezuje na splošen kult zelenja, ki je značilen za ta čas. Smrečice, kot jo postavljamo danes, nekoč niso poznali, bilo pa je razširjeno krašenje z zelenjem – smrečje, bršljan, božje drevce, omelo, zimzelen in mah – vse to so dajali v bog­kov kot. Simbolika teh rastlin pa sega še v predkrščanski čas. Smrečico so včasih na podeželju obrnili naokoli in jo obesili pod strop, krasili pa s stvarmi, ki so jih imeli doma, na primer z jabolki, oreški, tudi z doma pečenim pecivom v obliki zvezd, ptic, pravi dr. Nena Židov, meščanske družine pa so uporabljale belo omelo, ki izhaja iz germanskega sveta. Omela simbolizira nesmrtnost, življenjsko bistvo in božjo substanco, navaja Ovsec.

Božično drevesce, ki stoji pokonci, okrašeno z lučkami (ali nekoč svečami) kot središče domačega praznovanja, je posebna oblika prastarega, zelo razširjenega zimskega mlaja. O njegovem nastanku pa je, kot pravi Ovsec, je veliko teorij. Že veliko prej, preden je postalo sestavni del božiča, je pomenilo simbol upanja in veselja. Sveče so nanj pritrjevali že Rimljani. Okraski na božičnih drevesih oziroma novoletnih jelkah izvirajo iz antike in predantike, nekateri avtorji dokazujejo, da so s svečami okrašena drevesa poznali že stari Indijci. V sodobnem času so sveče nadomestile lučke.

S temi prazniki pa nekako tradicionalno povezujemo tudi rdečo barvo, zato se pojav­lja na raznoraznih okraskih. »Za rdečo barvo velja prepričanje, da ima zaščitno moč, hkrati pa je povezana z ognjem, še enim elementom, ki pomaga soncu, ko je najmanj svetlobe, prebroditi to obdobje,« še pojasnjuje dr. Nena Židov.

Naravno, trendovsko ali izdelano doma

Danes praznično okrasitev prilagajamo svojemu domu, slogu, željam, ustvarjalni žilici, saj obstaja toliko smeri okraševanja, kolikor je smeri v oblikovanju in not­ranjem opremljanju. Na splošno pa velja pravilo, ki ga poudarjajo tudi oblikovalci in napovedovalci trendov, da gre za sodobno interpretacijo tradicije.

Če ste za bolj trendovsko okrasitev, lahko sledite smernicam na tem področju. In kaj priporočajo za letos? Hladne modre in zelene odtenke, kot so turkizna, modra, barva pistacij. Oblikovalci predlagajo, da jih kombiniramo s srebrno, z veliko bleščicami in belimi površinami, ki spominjajo na pomrznjen sneg. Prav tako ne boste zgrešili, če se odločite za vijoličaste odtenke. Tudi rdeča barva ostaja, le da so jo tokrat postavili v družbo oranžne in rjave. Skupaj z zlato pa ustvarjajo toplo praznično vzdušje.

Veliko je naravnega okrasja, okraskov iz lesa in likov, ki so tako ali drugače povezani z božično-novoletnimi prazniki. To je čas in priložnost, da okrasek z malo spretnosti izdelamo sami. Uporabimo lahko različne materiale, na primer papir, karton, les, volno ali tkanine, vedno pa lahko smrečico okrasimo z doma pečenimi piškoti različnih oblik ali s posušenimi pomarančnimi rezinami. Tako bo še prijetno dišalo.

Kar nekaj možnosti ponuja tudi različno zimzeleno okrasje z domačega vrta. Na primer, veje smreke ali katerega drugega zimzelenega drevesa (lahko pa tudi veje brez listov) postavimo v vazo in jih okrasimo z izbranimi okraski. To so lahko moderne bunke, leseni ali pisani doma narejeni okraski. Takšne veje v vazi nadomestijo klasično jelko. Zanimiva in malo drugačna praznična dekoracija so tudi okraski v večji stekleni skledi.

Izdelovalci stenskih nalepk in tapet nam ponujajo smrečice, ki jih preprosto nalepimo na steno. Nabor barv in oblik je pester. Od klasične rdeče in zelene do srebrnih in zlatih ter sestavljenih iz prazničnih napisov.

Sodeč po spletnih predlogih je zelo priljubljen material naplavljen les. Iz tega odpadnega materiala različni ustvarjalci sestavljajo duhovita drevesca, na katera se da obesiti tako kupljene okraske kot tiste, ki jih naredimo sami. Pravzaprav se je les kot material za izdelavo nekoliko drugačnega prazničnega drevesca kar razširil in uveljavil v zadnjih letih. Tisti spretnejši se lahko tega lotijo v domači delavnici, marsikdo pa bo preprosto pobrskal med pestro ponudbo domačih in tujih proizvajalcev ter oblikovalcev.