Prve lestence s svečami, ki so bili leseni in so viseli na verigi, so premožni uporabljali že v srednjem veku. V 15. stoletju so se pojavile kompleksnejše oblike, takrat so lestenci postali priljubljena dekoracija palač in domov plemstva, s svojo visoko ceno pa so bili simbol razkošja in bogastva. Razvoj steklarskih tehnik je pozneje omogočil izdelavo cenejših različic. V 18. stoletju so po lestencih sloveli beneški steklarji, ki še danes veljajo za steklopihalske mojstre. Najbolj znani so lestenci iz muranskega stekla, ki so nekoč krasili beneške palače.

Razkošje oblik in materialov

Tradicionalno so bili lestenci bogato okrašeni in barviti, celo precej kičasti, saj so jih sestavljale oblike iz narave, kot so listi, rože in sadje. Sodobni muranski lestenci so bolj izčiščeni in praviloma v eni barvi, najpogosteje beli, črni, rdeči ali oranžni. Po njih se zgledujejo tudi drugi proizvajalci. Klasični lestenci in njihove bolj izčiščene sodobne izpeljanke so izdelani po kosih. Ponuja jih kar nekaj svetovno znanih podjetij. Niso tako bogato okrašeni, kot so bili v preteklosti, še vedno pa vzbujajo pozornost zaradi razkošne, velikokrat tudi neobičajne oblike in velikosti. Med materiali prevladujeta steklo in kovina. Nekateri oblikovalci posnemajo barok, največkrat pa je poudarek na izčiščenosti tako oblike kot materialov. Cene kakovostnih in lepih lestencev priznanih proizvajalcev tudi danes dosegajo tisoče evrov. To pa ni presenetljivo, saj so mnogi izdelani ročno in iz dragih materialov.

Ptiči na veji

Lestencev kot oblikovalskega izziva se lotevajo tudi priznani oblikovalci, ki na tem področju ustvarjajo zanimive skulpture in nenavadne oblike. V tem kontekstu ne moremo mimo mojstra luči Inga Maurerja, ki slovi po inovativni uporabi materialov in oblik, v svoji karieri pa je zasnoval že mnogo sodobnih lestencev, ki jim lahko rečemo kar skulpture pod stropom. A tudi druga podjetja, ki izdelujejo svetila, ne zaostajajo z nenavadnimi in inovativnimi idejami. Svetilo Perch je za nizozemsko podjetje Moooi zasnoval oblikovalec Umut Yamac, ki si ga je zamislil v obliki ptiča na veji, v primeru lestenca je to jata petih ptičev. Abstraktni ptiči iz sintetičnega papirja sedijo na medeninasti palici. 

Oblikovalski dvojec Neri & Hu je za podjetje Artemide oblikoval minimalistično svetilo Yanzi, ki je lahko tudi sodobni lestenec. Pogled nanj prav tako vzbudi asociacijo na ptiča na veji oz. paličici, a v tem primeru oblikovalca nista umestila ptiča, ampak kroglo, ki oddaja svetlobo.

Kot prefinjen nakit pa je oblikovano svetilo Alysoid, delo japonskega oblikovalca Ryosuke Fukusada za podjetje Axo Light. Temelji na preprosti kovinski konstrukciji, ki so jo uporabili že številni arhitekti, med njimi slavni španski arhitekt Antoni Gaudi. Kovinske vrvice, ki jih je vpel na dve strani, delujejo kot nakit. Svetlobni vir pa je v sredini. 

Kam z lestencem?

Marsikdo meni, da za lestenec nima prostora ali da se ne poda v sodoben interier. Načeloma ni nobenih pisanih pravil, kako velik mora biti prostor, da prenese takšno večje in dominantnejše svetilo. Na voljo so v različnih oblikah, barvah in velikostih, tako da lahko najdemo ustreznega tudi za prostore običajnih mer. Edina omejitev, ki velja pri večjih in prostorninsko bogatejših lestencih, je višina stropa, ki naj bi bila najmanj tri metre. Umestimo ga lahko v kateri koli prostor, tako v predsobo kot recimo kopalnico ali stranišče, če nam le višina to dopušča. Največkrat pa se v resnici znajde v jedilnici in dnevnem prostoru. Pri slogih opreme velja, da si v sodobnem in izčiščenem ambientu lahko privoščimo mogočen lestenec, ki bo pritegnil pogled in obogatil prostor.