Razkošni servis vojvode Alberta Sachsen-Teschkega je bil skoraj pol leta – od konca aprila – na ogled v dunajskem Muzeju Liechtenstein. To vrhunsko delo evropske umetnosti obdelave srebra se pred tem dolga desetletja ni pojavilo v javnosti. Nazadnje je bilo na ogled na neki razstavi v začetku 20. stoletja. Večina delov servisa je zdaj v neki francoski zbirki, preostale pa hranijo v številnih znanih muzejih po svetu.
V 18. stoletju je bilo povsem običajno, da vladarske družine in drugi pripadniki visoke aristokracije razsipno vlagajo denar v predmete uporabne umetnosti, kot so posode in jedilni pribor. Palače tistega časa so slovele po razkošnih zabavah in banketih. Gostitelji so poudarjali svojo prefinjenost in goste razvajali v razkošnih dvoranah za bogato obloženimi mizami. Gostije so potekale po natančno določenem protokolu.
Na njih so imeli pomembno vlogo razkošni jedilni servisi, večinoma izdelani iz zlata in srebra. Veliko predmetov, ki so se ohranili za Habsburžani, je na ogled v Dvorni sobi srebrnine v dunajskem Hofburgu. Številne cesarske zlate in srebrne servise pa je ta vladarska hiša pretopila, da je lahko financirala vojsko – večino v začetku 19. stoletja, torej v času Napoleonovih vojn.
Razkošni servis vojvode Alberta Sachsen-Teschkega je eden redkih ohranjenih kompletov. Prvi vojvodov servis je bil izdelan za njegovo poroko s cesarjevo hčerko leta 1765, drugi pa je nastal v letih od 1779 do 1782, in sicer kot komplet za 24 oseb. Je pričevanje o kulturi namizne dekoracije svojega časa, časa absolutizma v obdobju pred francosko revolucijo 1789, ki ga poznamo kot ancien régime.
Drugi servis je vojvoda Albert naročil ob svojem imenovanju za generalnega guvernerja takratne avstrijske Nizozemske in selitvi v Bruselj. Izdelal ga je dunajski dvorni zlatar Ignaz Joseph Würth. Prvotno je štel vsaj 534 kosov: med drugim vrsto svečnikov in namiznih zvončkov, vrčev za hlajenje vina, jušnikov, posodic za omake, solnic ... Poleg krožnikov je bil v servisu jedilni pribor, noži, žlice in vilice iz zlata in srebra z vgrajenimi delčki iz porcelana, ki je bil v tistih časih izredno drag material in katerega skrivnost izdelave je Evropa odkrila šele v začetku 18. stoletja.
Razkošni servis vojvode Alberta Sachsen-Teschkega je masiven komplet, ki tehta skoraj 700 kilogramov. Slogovno gre za prepoznavno dunajsko različico neoklasicizma. A Würth se pri svojem delu ni ravnal zgolj po takrat modni francoski ornamentiki. V svoje izdelke je vpletal tudi italijanske elemente in različne druge ornamente, stilizirane liste akanta, rozete in podobno.