Stanovanje, kjer je doma slovensko oblikovanje

Stanovanje, veliko 73 kvadratnih metrov, je del hiše, v kateri živita arhitekta. Zato je bila ena izmed nalog tudi ta, da ločita nadstropje, kjer živijo, od pritličja, kjer je apartma. To sta izvedla z velikimi perforiranimi paneli z motivom srca, ki se ponovijo tudi v notranjosti apartmaja. Ko so vrata zaprta, se popolnoma skrijejo in ne dajejo slutiti, da je v zgornjem nadstropju še ena bivalna enota. »Osnovnega tlorisa nisva spreminjala, saj je šlo za poseg, ki je bil bolj kot izraz nujnosti, želja po ustvarjanju ambienta na najin način,« pojasnjuje arhitektka Eva Štrukelj in dodaja, da sta veliko del izvedla sama. Del posega je bila tudi izdelava terase in izhoda na vrt.

Pet vrst slovenskega lesa

»Želela sem raziskati, kaj pomeni slovensko gostoljubje na moderen način. Zato sem želela v interier vključiti čim več topline, ki jo ustvarja masivni les, in pristnosti, ki jo dobiš z otipom ročne izdelave,« pravi arhitektka.

Tako je v interierju veliko tekstur in vzorcev. V vsaki sobi je drug masiven slovenski les. »Vzglavje postelje v spalnici je narejeno iz masivnega orehovega lesa, ki je temnejši, kar se sklada s temnejšo, elegantnejšo shemo tega prostora. V otroški sobi, ki je svetlejša, lahkotnejša, sva izbrala svetli vrsti lesa: brezov les za vzglavje in masiven javorjev les za avtorski Prastol. Skrinja Gorenjsko srce je narejena iz masivnega češnjevega lesa, pult v kopalnici in mizica v dnevni sobi sta iz masivnega hrastovega lesa. Povsod po stanovanju pa so tudi majhni obešalniki iz orehovega lesa, 'čipka' na steni v kuhinji pa je izdelana iz svetlega brezovega lesa,« pojasnjuje arhitektka nabor materialov, iz katerih je izdelano pohištvo.

Ročno potiskana posteljnina

A les ni edini pristen izdelek v stanovanju. Vsa posteljnina je ročno potiskana z lokalno floro, najdeno v okolici hiše, brisače pa imajo prišit rob iz čipke.

Posteljnina in druge tekstilije so v naravnih barvah (bež, bela ali siva), da bolje pridejo do izraza leseni kosi in hkrati interier ni preveč nasičen, pojasnjuje arhitektka, prav tako je ves les le oljen ali voskan. Barve pa se pojavljajo na slikah in grafikah, ki prikazujejo bližnjo okolico, ter na posameznih poudarkih prostora.

V interier sta umestila tudi avtorske izdelke, ki jih ustvarjata pod blagovno znamko LesnaVesna. Gre za iskanje ravnotežja, pravi sogovornica. »Na eni strani je velik nabor najinih izdelkov, med njimi so tudi prototipi, na drugi pa je veliko predelanega pohištva. Hiša je bila zgrajena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, zato nisva želela v prostor vnašati anonimnega pohištva iz blagovnic. Našla sva kose iz istega časovnega obdobja in jih predelala, prebarvala v barvo, ki se je skladala s konceptom posamezne sobe in izdelala nove ročaje iz masivnega oreha. Na tak način se nama zdi, da se vsi elementi sestavijo v celoto, ki deluje nostalgično, a hkrati moderno,« pravi Eva Štrukelj.

Temnejša spalnica, igriva otroška soba

Spalnica je temna, zadržana, zato sta na osrednji steni ustvarila poseben relief ribje kosti, na vzglavju postelje pa nežen vzorec travnika. Opremo dopolnjujejo še stol Rex in vintage omara ter nočne omarice z ogledalom. Zgodbo spalnice zaokrožijo njuna avtorska svetila Zvončnice. Izdelana so iz lesa in so po besedah arhitektke tista, ki mehčajo temno shemo.

»V otroški sobi je pohištvo bolj igrivo. Na brezovo stensko oblogo, ki spominja na travnik, sva namestila veliko živalsko procesijo: to so živali, ki sem jih oblikovala za Slovenski alpski muzej za veliko makro sestavljanko. Tudi tu se pojavi enaka vintage omara, le da je tu v svetlem odtenku. V Centru ponovne uporabe sem našla kose za poudarek: lično vintage mizico, siv pisalni stroj in rogovje srnjaka, ki se lepo vklopi v gozdno procesijo. V drugem kotu sobe je, kot v starih časih,  češnjeva skrinja, nad njo pa igriv tris obešalnikov – ptic,« pojasnjuje arhitektka koncept interierja v otroški sobi.

Osrednji motiv – gorenjsko srce

Osrednji motiv dnevne sobe je gorenjsko srce. Z njim sta ustvarila zanimiv vzorec v lesu na panelu, ki ima svoje mesto nad regalom v dnevni sobi. Ob njem se s stropa visi čipkasta luč Gdč Kombineža, ki sta jo izdelala arhitekta. Največja stena v dnevni sobi je pomaknjena v ozadje, odeta je v temno sivo barvo, namenjena pa vtisom iz okolice oz. akvarelom narave.

»Ko razmišljam, kakšno zgodbo pripovedujem, mi pride na misel tudi to, kar povedo gostje: to je prostor, kjer se ustaviš, umiriš, da lahko opazuješ okolico, naravo, dediščino, vse kar Slovenija ponuja. In tak interier, ki je bogat zaradi zgodb, a na zadržan način, upam, k temu spodbuja,« razmišlja arhitekta.

PREBERITE ŠE: Omara, ki je rešila stanovanje