Stol je nepogrešljiv in tako rekoč samoumeven kos pohištva v vsakem domu. A kakovosten stol je vse prej kot samoumeven, saj zahteva premišljeno in dobro zasnovo ter izvedbo. Nekateri stoli in njihovi avtorji so se vpisali v zgodovino oblikovanja in jih izdelujejo že leta ali desetletja, številni med njimi so bili znanilci novih smeri v oblikovanju. Stol je bil in je še vedno izziv za marsikaterega arhitekta in oblikovalca pa tudi umetnika. Izziv današnjega časa je povezati slog in inventivnost. Pojavljajo se novi materiali, nove potrebe in zahteve. Na splošno med materiali za izdelavo stolov že nekaj let poleg lesa prevladuje plastika. Ta namreč omogoča izvedbo izvirnih oblik in zlasti zelo različne odtenke. Priljubljene so kombinacije dveh različnih materialov, na primer plastika in les, kovina in les. Poleg izvirnih oblik stolov pa pozornost pritegujejo tudi zgodbe, ki jih napišejo njihovi avtorji, oblikovalci.
Stol je tisti kos pohištva, ki se ga proda največ, saj vsakdo kupi več kosov. Zato je tudi industrija stolov tako razširjena in zato je njegova vloga tako v pohištveni industriji kot na oblikovalskem področju pomembna in pogosta naloga. Prav zaradi obsežne proizvodnje se vlaga v oblikovanje stolov veliko ustvarjalne energije.
Postavlja se vprašanje, zakaj so se nekateri stoli oziroma njihovi avtorji zapisali v zgodovino in postali ikone oblikovanja, klasika in jih izdelujejo še danes. Nekateri med njimi so bili v času svojega nastanka izvirni v obliki, materialu in tehnologiji izdelave. Največkrat pa jih odlikujeta preprostost in brezčasni dizajn. Čeprav so bili stoli oblikovani v preteklosti, še vedno dajejo vtis sodobnosti in ga bodo najverjetneje tudi v prihodnjih desetletjih. Postavlja pa se vprašanje, ali se bodo stoli, ki nastajajo v današnjem času, prav tako vpisali v zgodovino oblikovanja, kot nekateri njihovi predhodniki. Recimo znameniti Thonetov stol številka 14 (zdaj označujejo s številko 214), ki je nastal pred 155 leti in predstavlja prvi množično proizvajani stol na svetu. Zanimiv je tudi zaradi izdelave, narejen je namreč iz šestih kosov upognjenega lesa in za pest vijakov. Med ikone nedvomno sodijo tudi stoli Arneta Jacobsena in oblikovalskega para Ray in Charlesa Eamesa. Eamesova sta pravzaprav najbolj zaznamovala industrijsko proizvodnjo stolov. Uvedla sta ogrodja iz litega aluminija, možnost nastavitve višine in nagiba hrbtnega naslona, sedežno školjko. Uspelo jima je dokazati, da je pri iskanju novih oblikovalskih konceptov mogoče uspešno izrabiti nove tehnologije in proizvodnjo.
Danes je na seznamu avtorjev zanimivih stolov, ki najbrž ne bodo šli kar tako v pozabo, marsikateri priznani oblikovalec, tudi recimo francoski oblikovalec Patrick Norguet, ki je v pogovoru za našo prilogo povedal, da je to, da se marsikateri oblikovalec loti prav stola, zelo nenavadno, saj je trg zasičen s stoli in vsako leto nastane množica novih. Nespametno se je pravzaprav podati na trg s stolom, tudi na splošno se v oblikovanju bije neusmiljen boj, je še dejal, a kljub temu stol ostaja predmet poželenja, saj je tudi sam oblikoval kar nekaj stolov za podjetja, kot so Cassina, Alias, Kristalia in Driade. Preboj k vodilnim v pohištveni industriji pa je uspel slovenski oblikovalki Niki Zupanc. Letos smo lahko na tednu oblikovanja v Milanu občudovali dva stola Nike Zupanc: Golden chair na razstavnem prostoru nizozemskega podjetja Moooi in Maid chair, ki ga je oblikovala za blagovno znamko A lot of Brazil.