Svetila, ki so jih oblikovali in sami izdelali omenjene oblikovalke in oblikovalec, so unikatna, vsako s svojo zgodbo, svetlobo, ki jo oddaja, in vzdušjem, ki ga lahko ustvari v prostoru. Narejena pa so tudi z mislijo na prihodnost: so trajnostno naravnana in obujajo ročno maloserijsko izdelavo.

Svetilo za družbeno odgovorne ljubitelje oblikovanja

»Plastika s plaže je našla pot domov. Nastal je naključni eko teraco, ki razsvetljuje prostore in glave ter morda v prihodnosti še najde svoje mesto,« takšna je bila utemeljitev komisije na letošnjem sejmu pohištva Ambient Ljubljana, ki je svetilo Moseanic by Lučkabučka uvrstila med štiri nagrajene najbolj drzne in sveže ideje na Top idejah. Avtorica svetila Lučka Berlot je letošnje poletje preživela na Kreti v Grčiji, kjer se ji je porodila zamisel za svetilo, izdelano iz materialov, ki se lahko brez škode vrnejo v okolje.

»S partnerjem sva precej raziskovala otok, ki je izjemno raznolik, vsem kotičkom obale pa je bilo skupno to, da sva povsod naletela na plastiko. Včasih so bili koščki čisto majhni, drugič precej bolj očitni. Trudila sva se, da bi plaže očistila, organizirala sva celo čistilne akcije ... Tako sem dobila zamisel, da bi to plastiko nekako vključila v svoje delo. Najprej sem iz delcev naplavljene plastike oblikovala nakit, nato pa ugotovila, da me kombinacija peska, plastike in porcelana spominja na teraco, ki se vrača v interier. Zato sem proces izdelave nadgradila in izdelala prve prototipe, ki so bili predstavljeni in nagrajeni na sejmu Ambient Ljubljana,« pojasnjuje Lučka Berlot, ki se je po končanem študiju likovne pedagogike začela ukvarjati z oblikovanjem svetil. Ta nastajajo pod imenom Lučkabučka.

PREBERITE ŠE: Pet svetil, ki jih ne smete spregledati

Glavna ideja kolekcije svetil Moseanic je uporaba plastike, ki je bila nabrana med čistilnimi akcijami na obalah Jadranskega, Egejskega in Libijskega morja. »Pri tej kolekciji sem se odločila, da bom tudi pri izdelavi poskušala biti čim bolj trajnostno naravnana. Zato sem kalup za visečo luč rešila iz smeti. Šlo je za potrošni material, ki nastaja pri točenju piva. Sam proces poteka tako, da najprej iz zaloge naplavljene plastike izberem kose, ki barvno ustrezajo zamišljenemu dizajnu. Plastiko očistim, večje kose razrežem v manjše in jih počasi mešam v na zraku sušeči se porcelan. Maso nanašam v kalup in sproti sestavljam kompozicijo teraca. Sledijo sušenje, odpiranje kalupa, brušenje in površinska zaščita svetila. Nato pa še sestavljanje električnih komponent,« opiše sogovornica nastajanje svetila, s katerim želi opozoriti na svetovni problem onesnaženosti s plastiko ter prispevati k razvoju trajnostno naravnanega krožnega gospodarstva in obujanju ročne maloserijske proizvodnje.

Svetilo Moseanic, kakor pravi Berlotova, vidi v sodobnih minimalistično opremljenih prostorih, ki pa niso sterilni in hladni, ampak igrivi, prijetni in malo drugačni. To je lahko kuhinja, hodnik ali otroška soba. »Kolekcija Moseanic je čisto na začetku svoje poti, možnosti za razvoj je še ogromno. Mislim pa, da je to kolekcija za tiste, ki jim je pomembno sporočilo predmetov, s katerimi opremljajo svoj dom. Torej, kolekcija za družbeno odgovorne in trajnostno naravnane ljubitelje oblikovanja,« še pravi sogovornica.

Svetila iz gline

Na ljubljanskem sejmu pohištva je bila na ogled tudi serija glinenih luči, pod katere se je podpisala oblikovalka Urška Kadunc (Ursi ceramics). »Oblikovanje svetil je rezultat oz. nadaljevanje moje osebne oblikovalske poti. Že med študijem industrijskega oblikovanja na akademiji (ALUO) me je glina kot material zanimala in privlačila. Do oblikovanja iz nje pristopam zlasti z vidika industrijskega oblikovalca, kar pomeni, da jo vidim v kontekstu uporabnih predmetov. Izdelati glineno luč je bila ena prvih idej, ko sem se spraševala, kaj lahko naredim iz tega materiala,« pravi oblikovalka Urška Kadunc in dodaja, da je svetila zasnovala tako, da dajejo tako uporabno svetlobo (navzdol) kot ambientalno (navzgor), to omogoča odprtina na vrhu glinenega senčnika.

»Kot celota je luč namenoma zadržane (morda celo tradicionalne) oblike in barve, ker si ne želim, da v prostoru nase opozarja, ampak ustvarja domačen in topel ambient,« pravi sogovornica, ki ji serija glinenih luči pomeni uspešno zaključeno pot analitično-praktičnega razmišljanja in spodbudo za nadaljnje delo.

Za luči je izbrala glino, ker ima po njenih besedah oblikovanje izredno odgovornost do družbe in okolja. »Glina je trajnostni material, okoljsko odgovoren, lokalen in se navezuje na slovensko tradicijo obrtniških znanj, zato je vsekakor primerna za sodobno oblikovanje,« razmišlja Urška Kadunc. »Ko oblikuješ z njo, je vsak kos unikaten in ima svoj značaj,« dodaja. Vse luči so v naravnih barvah gline brez dodanih pigmentov.

PREBERITE ŠE: Lestenci, ki so prava paša za oči

Izdelava ene traja približno mesec dni. »Pri delu uporabljam kalupe, tekoča glina se vlije v želeno obliko, kjer se nekaj ur suši. Ko je glina ločena od kalupa in na otip trdote usnja, se ulitek dodatno obdela na vretenu. Izdelek se nato sedem ur peče na 1000 stopinjah Celzija, po peki se biskvitno pečeno glino zbrusi, opere in nanjo nanese zaščitni premaz,« pojasnjuje postopek. Oba glinena dela luči povezuje bakreno ogrodje, ki je namenoma vidno na spodnjem delu senčnika. Barvo in vrsto kabla lahko izbere kupec sam.

In v kakšnih prostorih si želi videti svoje luči? »Pravzaprav kjerkoli, zlasti nad jedilnimi mizami, pulti ali drugimi površinami, ki potrebujejo dovolj svetlobe. Luč je namenjena ljudem, ki podpirajo lokalno izdelane in trajnostne izdelke,« odgovarja Kadunčeva.

Kolekcija svetil iz lesa in betona

»Kolekcija svetlobnih teles, izdelanih iz lesa in betona, je pravzaprav moje diplomsko delo in ideja, pri kateri mi je s tehničnimi detajli in izdelavo pomagal mož Simon,« pravi Anja Štampar, ki je diplomirala na Lesarski šoli Maribor na smeri oblikovanje materialov. Njuna skupna in oblikovalska pot se je začela na omenjeni šoli: »Kmalu se je pokazalo, da sva od tam prinesla kar dve ljubezni – ljubezen drug do drugega in ljubezen do ustvarjanja iz lesa.«

Kolekcija svetil iz lesa in betona predstavlja kombinacijo dveh materialov, s katerima sta želela ustvariti toplo-hladni kontrast in nasprotje materialov. »Les kot topel, živ in večen material ter beton kot surov, hladen in minljiv,« še pravi Anja, ki skupaj z možem ustvarja pod imenom VariusDesign.

Postopek izdelave po njenih besedah ni preprost. »Največji izziv pri teh lučeh sta bila izdelava kalupov in vlivanje betona. Preteklo je kar nekaj časa, preden nama je uspelo sestaviti pravo mešanico betona, ki ni več razpadla in je dobila povsem pravo strukturo. Sicer pa tudi sama oblika lesa, ki nima ravnih linij, ni tako enostavna za izdelavo. Te luči zahtevajo ogromno potrpljenja in natančnosti,« pravi sogovornica, ki ob tem dodaja, da si je z oblikovanjem kolekcije zastavila cilj, da se mora izbrana oblika lepo podati v vsaj dva različna dekorja. In prepričana je, da ji je uspelo: »Takšna svetila lahko umestite v industrijski slog opreme, v moderna stanovanja, hkrati pa se lepo podajo k rustikalnemu ali podeželskemu slogu.«