V svetu domišljijskih junakov

Pevka Alenka Godec pravi takole: »Moja prva otroška sobica je bila v kombinaciji temnega lesa in živo oranžnih sprednjih površin. Po tleh je bil tapison v oranžnorjavih odtenkih, ki je bil v tistem času zelo priljubljen, na policah pa raznorazni predmeti. Za prtičke je poskrbela mama, bili pa so živobarvni.« Spomni se tudi tapet, še dodaja. Sobica je bila zelo živahna in takrat se ji je zdela najlepša na svetu. Izbrali so jo starši in morala je biti precej kakovostna, saj je zdržala mnogo let. Preselili so jo celo v njen naslednji družinski dom in sin jo je uporabljal do sedmega leta. Kot še doda, so ga težko prepričali, da nujno potrebuje novo, saj se je tako navezal nanjo. Kolikor se spomni, sta njeno sobo izbrala starša, a je to ni motilo, saj je bilo navdušenje preveliko. Z velikim veseljem se je lotila tudi opremljanja nove sinove sobe. »Želja po barvah je ostala, tako da se je tista oranžna soba iz moje mladosti prelila v modre stene. Ker je prostor majhen, smo dali pohištvo izdelati po meri, da smo ga čim bolj izkoristili. Najbolj sem bila navdušena nad dvignjeno posteljo, nekakšnim pogradom, saj smo spodaj pridobili prostor za sinovo 'ropotijo'. Pa nobenih prtičkov, preprog ali tapet ... Ja, časi se spreminjajo,« še dodaja pevka.

 

Televizijski voditelj Boštjan Romih si je otroško sobo delil z bratom in prav po tem se je najbolj spominja. Za spanje sta imela pograd. Boštjan kot mlajši je sprva spal spodaj in zelo nestrpno čakal, da bo dovolj zrasel, da se bo preselil na zgornje nadstropje. Kakšnih posebnih želja glede opreme ni imel, niti ga ni zanimalo, kakšne so barve sten ali iz česa je pohištvo. Kakor se spomni, si je želel le pisalno mizo in jo tudi dobil. Ne ve več, kakšna je bila. Ko tako brska po spominu, se mu zdi, da mu je bilo najbolj všeč to, da je bila sobica zaradi pograda razgibana in je ponujala veliko možnosti za igranje. Tudi majhna kvadratura ga ni motila. Za svojo hčer – pa tudi, če bo otrok več – si želi zlasti to, da bi ji z ženo uredila čim bolj razgibano sobo z veliko tuneli, luknjami, v katerih je neskočno možnosti za igranje, skrivanje in druge simpatične dogodivščine. Dodaja še, da starši ponavadi poskušajo takoj vsakemu otroku urediti sobo, saj bi svojemu naraščaju radi ponudili prav vse, pozabljajo pa, da je prav ta delitev oziroma sobivanje v isti sobi zanimivo in prijetno zanj.

Kako do listov in lučke balona?

Lea iz Kopra domuje v sončni sobici, tudi ko zunaj dežuje. Liste, pravi njena mamica Gaia, so kupili v Ikei v Padovi v Italiji. Lestenec pa je Gaia izdelala sama. Kupila je papirnat balon in ga pobarvala z akrilnimi barvami ter okrasila z dekorativnimi vrvicami, ki jih je vzela kar s starega cvetličnega aranžmaja, in s staro košarico za rože, le pobarvala jo je z akrilno barvo. Domače izdelave so tudi blazine. Zanje je izrezala kvadrate iz pene in vsakemu sešila prevleko v zeleni barvi. Liste na vrhu je izrezala iz tanjše pene in jim prav tako sešila prevleko. Žile na listih je Gaia naredila kot vezenino.

Kdo je naredil travnik in ladjo?

Petletni Gal spi na ladji že skoraj dve leti, pred dobrim mesecem pa se mu je na svojem travniku pridružila še dveletna Zala. Pograda v obliki ladje in travnika (ta bo v prihodnjih dneh dobil še rožice) sta si zamislila očka Marko in mamica Urša, pa tudi nastala sta v »domači« delavnici. Kakor je povedala Urša, ju je namreč izdelal kar mož Marko. Pobarvali so ju z barvami na vodni osnovi, ki niso škodljive in tudi nimajo vonja. Sicer pa je bila to praktična rešitev, ker v stanovanju nimajo prav veliko prostora. Tako je zdaj pod posteljama ostalo dovolj prostora za igranje.

Kako se riše na steno?

Enoinpolletna Kora uživa v dogajanju na stenah svoje sobice, kjer vsako jutro pozdravi čarovnika Merlina in druge like iz Disneyjevih knjig. Steno je njena mamica Nataša Petek Hvala sama poslikala. Kakor pravi, je ilustracije poskenirala iz knjige, nato jih je projicirala na steno in s svinčnikom narisala obrise, nato pa prevlekla s črnim flomastrom. Like je pobarvala z niansirnimi barvami za pleskanje sten, ki jih je kupila v Bauhausu. Zanimivo in drugačno je tudi pohištvo. Kupili so ga od prijateljev, ti pa pred približno petimi leti v Lesnini. Uvoženo je bilo iz Francije.

O Pujevih stolčkih

Triletni Martin in dveletni Miha imata v svoji sobici knjižni kotiček, saj oba, kot pravi njuna mamica Laura, zelo rada listata knjige, še posebno na svojih medvedastih stolčkih. Slednje je Laura opazila v neki reviji z medvedkom Pujem. Ker so ji bili zelo všeč in ker tudi rada riše, se je odločila, da jih izdela. Pomagal ji je svak, ki je mizar.

Kdo je izdelal gol?

Devetletna Zoe je nogometna navdušenka in tudi sama zelo dobro igra nogomet, zato so ji sobico preuredili v slogu nogometnega igrišča. Med drugim ima v sobi čisto pravi nogometni gol, ki pa ni zgolj za okras, saj je mreža kot naročena za obešanje sporočil, obvestil, fotografij … Gol nad pisalno mizo je domače izdelave (izdelala sta Zoejin oče in stric), sestavljen je iz lesenih letev debeline 6 cm in širine 12 cm, ki jih po meri odrežejo v trgovinah s hobi programom. Stranice so odrezane pod kotom 45 stopinj in pritrjene skupaj. Obe navpični sta spodaj pritrjeni še na vodoravne letve v obliki na glavo obrnjene črke T, s tem da je spredaj krajši del letve, zadaj pa daljši. Da je gol še stabilnejši, so na obe stranici pritrdili dve letvi, tako da je zadaj nastal trikotnik (z navpično stranico ter zadnjim delom vodoravnega podstavka). Mrežo, ki jo je mogoče kupiti v specializiranih športnih trgovinah, so na leseno ogrodje pripeli s spenjačem in jo pritrdili še na kljukice, ki so jih privili v steno za golom, tako da miza res lahko stoji v golu in da Zoe mrežo tudi uporablja.

Kam po košek za igrače?

Sobico dveinpolletne Pandore je njena mami Diana pobarvala v živahne barve, stene v rumeno, pohištvo pa v roza. Med simpatičnimi dodatki v sobici je košek, ki ga je Pandori sicer prinesel Božiček, a njena mami pravi, da je takšne zasledila v trgovini Pikapolonica. Namenjen je shranjevanju igrač, zato se v Pandorinem košku skriva ogromen kuža in še nekaj velikih plišastih igrač, ki jih je nemogoče spraviti v visečo mrežo.

Od kod toliko živalic?

Po hribčkih in dolinah v travnato zeleni barvi na stenah sobice se sprehajajo ljubke živali s kmetije. Ker so se razkropile tudi po stenah, predalih in omarah, vidimo pa jih tudi na okrasnih blazinah in stropni lučki, smo starše povprašali, kje so jih kupili. Odgovarjajo, da so po stenah nalepke, ki sta jih kupila v Baby centru. Prav tako so od tam živalice na pohištvu, le da so te reliefne in iz penastega materiala. Enake motive živali sta nato prerisala na blago – stare bele rjuhe – za blazine in zavese ter na stropno luč – papirnati lampijon.

Kako v sobico naselimo žirafo?

V sobici Luše je na steni velika žirafa, ki jo je njena mamica Nataša opazila v knjigi in takrat se ji je porodila zamisel, da je ravno pravšnja za Lušo, saj ji je želela sobico odeti v živahne barve. Najprej je z barvami za stene (jupol gold) pobarvala ozadje: spodnjo polovico v oranžno, zgornjo in strop pa v rumeno. Nato je s svinčnikom narisala žirafo na steno vse do zadnje podrobnosti, kot so recimo oči. Sledilo je barvanje s čopičem in istimi barvami kot prej stene, na koncu je naredila še črne obrobe kar z alkoholnim flomastrom. Enako tudi obrobe na steni in lise po stropu.

Od kod je preproga?

Sobico petletne Tine krasi prikupna preproga z miškami. Njena mama Marjeta pravi, da jo je kupila v trgovini AstraChemo. Zanimivi so tudi ročaji na omarah in predalih. Našla jih je v podjetju Schachermayer v Trzinu in tako preprosto in hitro poživila povsem običajno pohištvo.

Od kod so lučke?

Prvo sobico šestmesečne Tajde krasijo sončno rumeno popleskane stene in ljubke živalice. Zanimive so tudi lučke po stenah in stropu v obliki cvetlice, školjke in sončka. Tajdini starši so nam povedali, da so jih kupili v Ikei v Gradcu.

Delo in dom, 31. januar 2007