Vgradne omare: notranjost po meri uporabnika

»Vgradna omara zapolni prostor po celotni širini in višini in tako omogoča optimalni izkoristek. Kako najbolj učinkovito urediti njeno notranjost, pa je odvisno od vsakega posameznika, saj imamo ljudje različne navade in potrebe pri shranjevanju garderobe. Nekdo potrebuje več prostora za obešanje oblačil, drugi več polic, tretji več predalov,« pojasnjuje Nataša Mohorič iz podjetja Alples.

Vgradna omara z drsnimi vrati ima navad­no enotno globino za vse tipe oblačil. Njene mere največkrat določi že sam prostor, ki ji je odmerjen. »Če se osredotočimo na oblačila, je treba upoštevati zlasti tista, ki jih obešamo, saj za ustrezno shranjevanje oblačil na obešalnikih, na primer srajc in oblek, potrebujemo globino 60 cm, da se ne mečkajo in ne drsajo po vratih. Na voljo je tudi druga rešitev, to je prečni obešalnik, ki pa se po uporabnosti težko primerja z vzdolžno obešalno palico,« pojasnjuje sogovornica. Višina prostora za srajce je navadno od 100 do 120 cm, odvisno od telesne višine uporabnika, za plašče pa 180 cm. Predali za oblačila naj bi bili široki od 60 do 100 cm. Minimalna uporabna širina polic je po besedah Mohoričeve 25 cm (razen za manjše kose oblačil), medtem ko naj bo razmik po višini vsaj 20 cm.

Funkcionalna razporeditev

O funkcionalni ureditvi notranjosti omare težko govorimo na splošno, ker je po besedah sogovornice odvisna od potreb in navad uporabnika. Velja le pravilo, da si v zgornji polovici omare uredimo prostor za obešanje, v spodnji pa police in predale. Čisto na vrhu, kjer je dostop zaradi višine že otežen, lahko predvidimo polico za shranjevanje stvari, ki jih redko potrebujemo, kot so sezonska oblačila, potovalna oprema in podobno.

Pri ureditvi prostora za obešanje je pomembno, da določimo primerne višine za različna oblačila. Pri odločanju med policami in predali imajo po besedah Mohoričeve prednost predali, saj so uporabnejši, omogočajo lažji dostop in večjo preglednost, poleg tega jih lahko v celoti zapolnimo.

Po njenem mnenju je priporočljivo, da pred nakupom garderobne omare najprej naredimo svojo shemo notranje ureditve, saj najbolje poznamo svoje potrebe in navade. »Za optimalno funkcionalnost prostora je pomembno, da imamo za obešanje na voljo različne višine. Obstaja priporočilo, da je minimalni prostor za obešanje tekoči meter na osebo,« dodaja sogovornica.

Koliko predalov potrebujemo?

Predali se kot oprema omar pojavljajo zad­nja leta. Vanje po besedah Mitje Zajška iz podjetja Akron pospravimo drobnarije, ki jih je težko urediti na polici, zato naj ne bodo preveliki ali pa naj imajo dodatne pregrade, ki olajšajo pregled nad stvarmi. Koliko naj jih bo, je odvisno zlasti od količine garderobe, ki jo nameravamo pospraviti vanje. »Predali so optimalna rešitev tudi za shranjevanje vseh manjših kosov oblačil, na primer spodnjega perila, nogavic in modnih dodatkov. Če je omara globoka 50 cm ali več, je predal boljša rešitev tudi za shranjevanje drugih zloženih oblačil, saj pri policah zadnji del zaradi slabše dostopnosti pogosto ostaja prazen,« pravi Mohoričeva in dodaja, da če nam predal ne ustreza, je na voljo izvlečna polica.

Število polic določimo glede na količino zloženih oblačil oziroma število kupov oblačil. Za večjo preglednost je bolje, če imamo oblačila posamezne vrste razporejena po skupinah (na primer barvah, uporabi), vendar je to že stvar navad uporabnika.

Funkcionalnost omare lahko izboljšamo še z obešalniki za hlače, kravate in pasove, z izvlečnimi policami za zložena oblačila ali žičnatimi košarami za manjše kose oblačil. Predale lahko z razdelilno mrežo razdelimo tudi na manjše prostorčke, če v omari shranjujemo modne dodatke ali nakit. Prav tako si lahko omislimo dekorativne in tekstilne košare. Za čevlje so na voljo posebna stojala, za sesalnik pa nosilec za cev, če gre za omaro, ki deloma nadomešča utiliti. Če je obešalna palica predvidena visoko pod stropom, lahko klasično palico nadomestimo z nagibno.

Police, namenjene čevljem

Prostor za čevlje je odvisen od števila parov, ki jih želimo pospraviti v omaro. Zlasti je pomembno, da so razmiki med policami različni in tako kar najbolj prilagojeni višini čevljev. Za shranjevanje teh so po besedah Mitje Zajška najprimernejše police, ki so lahko tudi izvlečne, seveda, če to dopušča globina. Širina posamezne police naj bo prilagojena širini čevljev, da ne izgubljamo pogosto dragocenih centimetrov.

Pri omari za čevlje je treba paziti tudi na to, da je njena notranjost dovolj globoka, priporočljiva je minimalna globina 35 cm. Poleg tega je pomembno, da so police, če so izdelane iz ivernih plošč, zaprte z vseh strani in tako zavarovane pred vlago, ki jo prinesemo s čevlji. Na izbiro so tudi razni dodatki, na primer stojalo za čevlje, nag­njena aluminijasta ali mrežasta polica.

Znotraj v beli barvi

Obstajajo različni sistemi ureditve notranjosti omar, na primer, klasični korpusni sistem s polnimi vertikalami in horizontalami, sistem aluminijastih stojk in polnih horizontalnih elementov, sistem konzolnega vpenjanja elementov na nosilno hrbtno konstrukcijo in razni drugi sistemi kot izpeljanke iz osnovnih treh. Polni elementi notranjosti so navadno izdelani iz oplemenitenih ivernih plošč. Notranjost je največkrat v beli barvi, lahko pa tudi v barvnih in lesnih dekorjih. Pri predalih in drugih izvlečnih elementih so največkrat na izbiro navadna vodila in vodila z mehkim zapiranjem.

Drsna vrata, ki so pri garderobnih omarah najbolj obremenjena, so večinoma sestavljena iz okvirja in vmesnih polnil. Okvir je najpogosteje iz aluminija, lahko pa tudi iz drugih, cenejših kovin. »Od količine porabljenega materiala za posamezen okvir je odvisna njegova cena, po drugi strani pa cena nakazuje tudi stabilnost in videz posameznega okvirja,« pojasnjuje Mohoričeva.

Pri omarah po meri, ki se zapirajo z drsnimi vrati, je največji poudarek na mehkem zapiranju. To pomeni, da je vgrajena plinska vzmet, ki ublaži zapiranje. Vrata so sicer vpeta v aluminijast ali jeklen okvir, po talnem vodilu pa morajo drseti neslišno in lahkotno. Zelo pomembna je kakovost izdelave koleščkov in vzmeti ter tudi same montaže. Vodila naj bi bila iz aluminija, ki je trden in trpežen material. Če se uporabi okovje slabše kakovosti, se vrata sčasoma ukrivijo in začnejo drsati druga ob druga. Kakovostnejše okovje omogoča tudi uporabo težjega materiala za polnilo vrat, na primer stekla. Pri polnilih je sicer na voljo široka izbira od lesnih, barvnih, lakiranih in akrilnih do steklenih in vzorčastih.

Vgradne omare v kuhinji

Pred nekaj leti smo v kuhinjah prvič opazili velike vgradne omare izčiščenih linij, zlite s stenami, ki spominjajo na tiste iz spalnic in predsob. Edina razlika med njimi je ta, da imajo kuhinjske na vidnem mestu vgrajene pečice. Zdaj so običajna rešitev sodobnih interierjev, zlasti zato, ker sta kuhinja in dnevna soba v enem prostoru, nekoč pa sta bili ločeni. Kuhinjska oprema je tako minimalistična in manj opazna, in ko sediš v dnevni sobi, nimaš občutka, da je zraven kuhinja. Po besedah Irene Cankar iz podjetja Mlinar + Mlinar so se vgradne omare v kuhinjah pojavile iz dveh razlogov, prvi je estetsko-oblikovni, pri katerem je poudarek na izčiščeni obliki in pravilu manj je več. Takšne omare namreč omogočajo zaprte, a lahko dostopne shranjevalne površine. Drugi razlog je funkcionalni, pravi sogovornica. Kuhališče in korito se premakneta na delovni otok, pri čemer včasih nastane težava, kam z malimi gospodinjskimi aparati, ki jih pogosto uporabljamo (doslej so bili zloženi na delovnem pultu). Zdaj jih lahko pospravimo v sklop visokih omar, v nekak­šno »delovno omaro«, v kateri imamo dodaten izvlečni delovno-odlagalni pult. V sklopu vgradnih omar je navadno vgrajenih več gospodinjskih aparatov za toplotno obdelavo hrane, tudi hladilnik, po besedah sogovornice je lahko tu tudi više umeščen pomivalni stroj. Del omare je lahko namenjen za shranjevanje živila, poljubno širok in opremljen z notranjimi predali. Ureditev notranjosti se popolnoma prilagaja potrebam, pravi Cankarjeva.

Če celotno steno zapolnimo z visokimi omarami, je treba upoštevati znana pravila: hladilnik mora biti čim bliže koritu in delovni površini na otoku, hkrati pa zlahka dostopen iz smeri jedilne mize. Pečica, parna in mikrovalovna pečica pa naj bodo umeščene na višine, ki ustrezajo uporabniku,« pojasnjuje sogovornica.

Drsna ali klasična vrata

Če se tudi v kuhinji odločimo za omare z drsnimi vrati, opozarja Cankarjeva, je treba to dobro premisliti. Pri odpiranju drsnih vrat največkrat ostane sosednji del zaprt, zato se pojavi vprašanje, kako je z dostopnostjo v tem primeru. Če izberemo običajna vrata, moramo upoštevati dejstvo, da odprta vrata ovirajo prehod, zato jih je smiselno umestiti na skrajno levi ali desni del sklopa omar. Pri shranjevalnih omarah je zaradi notranjih predalov potreben večji kot odpiranja vrat. Mere omar so ponavadi odvisne od velikosti prostora, biti pa morajo najmanj take, da omogočajo funkcionalno uporabo.

Kaj vse si lahko omislimo v taki omari? Možnosti je skoraj neskončno, odgovarja Cankarjeva, na primer shrambna omara z notranjimi predali omogoča pregledno shranjevanje živil, delovna omara z delovnim pultom, spodaj predali in zgoraj plitkejšimi policami omogoča enako uporabo kot običajen delovni pult (pri tem ne smemo pozabiti na osvetlitev delovne površine), ena od možnosti je tudi kotna shrambna omara, utiliti omara s prostorom za sesalnik, metlo in čistili.

Notranjost je lahko izdelana iz enakega materiala kot pri drugih kuhinjskih elementih, največkrat je to iveral z abs-robovi, ki ga odlikuje preprosto čiščenje. Okovje mora biti kakovostno, saj samo takšno zagotavlja večdesetletno uporabo.