Vgradne omare: posnetki z dopusta na vratih omare

Ena glavnih prednosti vgradnih omar je dobro izkoriščen prostor – to pomeni od tal do stropa in od zidu do tam, do koder dopušča prostor. Pozabimo lahko tudi na nabiranje prahu na omari, pod ali za njo. Vsebino skrijemo za drsnimi vrati, ki delujejo kot stena. Veliko drsnih vrat, ki zapirajo garderobne omare, narejene po meri, pa krasijo zanimive in privlačne fototapete ali vzorci.

Fotografije na vratih omare

Prav zadnje po besedah Jurija Bitenca, direktorja podjetja Izi mobili, spada med novosti, ki so vse bolj priljubljene tudi pri slovenskih kupcih. Tako se lahko na drsnih vratih znajde vaša najljubša fototapeta ali fotografija, ki ste jo posneli na dopustu. A kakor opozarja sogovornik, mora biti fotografija res dobre kakovosti, da je primerna za tako velik format. Največkrat se izbrani motiv s posebnim postopkom natisne na folijo, ki jo potem nalepijo na steklo ali leseno podlago. Po Bitenčevih besedah pa obstaja tudi tehnologija, s katero se takšna fotografija nanese neposredno na steklo ali leseno podlago. V tem primeru se na les nalepi s prednje strani, na steklo pa z zadnje.

Steklo mora biti kaljeno in belo, opozori Anica Peklenk iz Mizarstva Peklenk, navad­no steklo je namreč blago zelenkasto, in če bi fototapeto nalepili nanj, barve ne bi bile takšne, kot so v resnici.

Mehko zapiranje

Pri omarah po meri, ki se zapirajo z drsnimi vrati, je po besedah obeh sogovornikov največji poudarek na tako imenovanem mehkem zapiranju. To pomeni, da je vgrajena plinska vzmet, ki ublaži zapiranje. Vrata so sicer vpeta v aluminijast ali jeklen okvir, po talnem vodilu pa morajo drseti neslišno in lahkotno. Zelo pomembna je kakovost izdelave koleščkov in vzmeti ter tudi same montaže. Vodila naj bi bila iz aluminija, ki je trden in trpežen material, pojasnjujeta sogovornika. Če se uporabi okovje slabše kakovosti, se vrata sčasoma ukrivijo in začnejo drsati druga ob druga, saj nastaja trenje. Kakovostnejše okovje omogoča tudi uporabo težjega materiala za polnilo vrat, na primer stekla.

Pri vgradnih garderobnih omarah so najbolj obremenjena prav drsna vrata. Okovje ima navadno od pet do sedem let garancije, po Bitenčevih izkušnjah pa so najpogostejše težave s koleščki, ki ne drsijo več gladko po vodilu. Vzrok za to so največkrat nitke, prah in dlake domačih živali, ki se nabirajo okrog njih. Sogovornik pojasni, da na dolgi rok ne pomaga niti redno sesanje, ampak je treba vrata sneti in koleščke očistiti.

Previdni pa moramo biti tudi, da v vodila ne pade kakšen kamenček, opozarja Peklenkova, saj se kolešček poškoduje in ga je navadno treba nadomestiti z novim.

Kot še doda, bistvenih novostih pri vgradnih omarah v zadnjih letih ni, spreminjajo se le dekorji za polnila vrat. Prav tako se zdaj vgrajuje osvetlitev notranjosti, in sicer z LED-svetili na tipalo.

Garderobne sobe in skriti koti

V novogradnjah po besedah Jurija Bitenca ljudje načrtujejo garderobne sobe, v katere vstopimo in imamo stvari še bolj pregledno urejene in na dosegu roke. Na zunaj pa podobno kot vgradne omare delujejo nevpad­ljivo in se zlijejo s stenami.

Z vgradnimi omarami se zapolnijo tudi drugače neuporabni prostori in skriti kotički. Največkrat so to prostori pod stopniščem in v mansardah, za katere marsikdo večino pohištva naroči po meri in tako dobro izkoristi prostor. A v teh primerih, kakor pravita sogovornika, vrata pogosto niso drsna, ampak klasična, krilna. Za ta se odločijo v prostorih z neravnimi stropi in stenami.

Po besedah Peklenkove je tudi napačno prepričanje, da so drsna vrata dobra rešitev za garderobno omaro v majhni spalnici. Garderobna omara z drsnimi vrati namreč mora imeti vsaj 56 cm globine, k temu pa je treba prišteti še dodatnih deset centimetrov, ki jih zavzamejo vodila in vrata. Pri njih je tako približno 60 odstotkov naročil z drsnimi vrati in 40 odstotkov s krilnimi.

Notranjost garderobne omare

Za notranjost omar, to je za police, predale in pregradne stene ter stranice, se najpogosteje uporabljajo iveral in oplemenitene iverne plošče. Zelo pomembna je kakovost izdelave robov, ti ne smejo biti temni ali razcefrani. Lahko so zaključeni z navadnim trakom ali ABS-obrobo, ki ima zaokrožene robove.

Prav tako je zelo pomemben dober premislek, kaj želimo imeti v omari. Pri tem bo gotovo koristen nasvet izkušenega svetovalca v prodajnem salonu, ki svetuje tako pri izrisu omare kot pri notranji razporeditvi. Ta mora glede na prostor, odmerjen za omaro, in želje kupca znati oceniti in svetovati tako pri izbiri materialov kot količini polic, predalov in drugih dodatkov. Ureditev notranjosti je individualna, a je precej odvisna od namembnosti omare, ali bo to garderoba za shranjevanje oblek ali pa bo morda nadomeščala shrambo. Prav tako nanjo vplivajo način življenja tistega, ki jo bo uporabljal, in oblačila, ki jih nosi. Če so to v glavnem športna oblačila, ne bo potrebnega veliko prostora za obešalnike s klasičnimi oblekami, tudi poseben izvlek za kravate bo recimo odveč. Ne glede na ponudnika je na voljo veliko dodatkov, ki si jih lahko omislimo v omari, od klasičnih do izvlečnih polic, košar za perilo, izvlekov za hlače, pasove, kravate, in polic za čevlje.

Vsako leto novi trendi

Pri pohištvu je vedno aktualno vprašanje novih smernic, ki jih vsako leto ponujajo vodilna podjetja, trenutno smo v pričakovanju, kaj bo prinesel tradicionalni aprilski sejem pohištva v Milanu. Kakor pravi Bitenc, je tem trendom kar težko slediti, saj to med drugim pomeni, da je treba razstavno-prodajni prostor večkrat na leto urediti povsem na novo in zamenjati razstavljeno pohištvo. To pa je povezano z visokimi stroški. Garderobno omaro ljudje načrtujejo za daljše obdobje, dodaja sogovornik, zato se mnogokrat odločijo za nevtralne rešitve, ki bodo modne deset in več let. Tako imajo po njegovih izkušnjah nekateri ob fototapeti pomisleke, češ to je zdaj moderno, kaj pa čez nekaj let, zato se rajši odločijo, da popleskajo steno ali nanjo nalepijo tapeto. Ob tem še dodaja, da sicer naši kupci veljajo za konzervativne, a opažajo, da so v Avstriji še bolj. Avstrijski kupci pri njih pogosto naročajo na primer parjeno bukev, brezo, za kateri se pri nas zelo redkokdo odloči. V Sloveniji je veliko povpraševanja po beli barvi, opažata sogovornika, tudi v visokem sijaju, prav tako sta pogosta izbira bež ali siv odtenek, tu in tam se kdo odloči za bordo rdečo. Oba sogovornika še poudarita, da bi morala takšna omara vzdržati tudi dvajset ali več let. In res se dogaja, da jih želijo ljudje pri selitvah prestaviti. To sicer ni optimalna rešitev, saj je omara narejena za točno določen prostor, a je z manjšimi popravki in prilagoditvami tudi takšne želje mogoče uresničiti.