Temno pohištvo, temne stene, les, odprte police, kovinski detajli v črni barvi, temne armature – to so nekateri poudarki v novih kuhinjah, ki smo jih zasledili v začetku letošnjega leta in že v prejšnjih sezonah mednarodnih pohištvenih sejmov, na katerih predstavljajo smernice v oblikovanju in pri pohištvu za različne prostore. V novih kuhinjah je poudarek na kakovostnih in trajnih materialih. V ospredju so naravni materiali, s katerimi vnesemo v stanovanje domačnost in toplino. Veliko je lesa (na primer orehovega, hrastovega in tudi drugih temnejših vrst), največkrat v kombinaciji s kamnom, marmorjem in kovino, iz katerih so izdelane delovne površine.

Nepogrešljive so tudi visoke omare, ki jih zapirajo gladke površine z dodatkom stekla, skozi katero se vidi vsebina. Ne manjka karseda velik delovni otok, na katerem so shranjevalne, delovne in kuhalne površine. Znova se pojavljajo odprte police. Kuhinja tudi po novih smernicah ostaja središče družinskega dogajanja, ki ni omejeno le na pripravo hrane in prehranjevanje, ampak gre za druženje ob hrani in nasploh skupno preživljanje časa, ko smo doma. Včasih pa vanjo povabimo še prijatelje in sorodnike, ki se nam lahko pridružijo tudi pri kuhanju.

Domače kuhinje

Na razstavnih prostorih so kuhinje razmeroma velike, a v domačem okolju ni vedno tako. Včasih je treba vse spraviti na majhno kvadraturo, vendar to še ne pomeni, da kuhinja ne more biti sodobno zasnovana in funkcionalna. »Sodobna kuhinja je prilagojena sodobnim uporabnikom – ima malo stenskih elementov, malo odprtih polic, kakšna polička je le za začimbe in dekoracijo. Vsa posoda je pospravljena v omaricah, z izjemo rustikalnih kuhinj, v katerih je odprtih polic in poličnikov več. V dva ali tri visoke elemente, ki segajo od tal do stropa, višine od 210 do 230 cm, sta vgrajena pečica in hladilnik, sicer pa so to shrambne omare. V večino kuhinj je, če seveda prostor dopušča, umeščen tudi delovni otok ali polotok,« pojas­njuje Helena Kavčič iz podjetja Prevc, saloni pohištva, kakšne kuhinje v njihovih salonih naročajo domači kupci.

Delovni pulti so po njenih besedah standardne globine 60 cm, a se veliko strank odloči za globljega, vsaj 70 cm, saj s tem pridobijo več delovne površine in dodaten prostor ob steni za shranjevanje in pripomočke. »V spodnjih nizih elementov prevladujejo predali širine od 30 do 120 cm s polnim izvlekom in obveznim mehkim zapiranjem. Priljubljene so tudi izvlečne košare, ki se jih da naročiti že od 15 cm širine naprej. Tudi predali v podnožju so praktična rešitev v majhnih kuhinjah. Ročaji so običajno daljši, kromirani, priljubljeni so tudi vgrajeni,« nadaljuje sogovornica.

!!galerija!!

Bela barva v matiranih in lakiranih izvedbah je še vedno najpogostejša izbira za domače kuhinje, in sicer v kombinaciji z lesom, kot je hrastov dekor v svetlejših odtenkih. Kakor opaža Kavčičeva, se med odtenki, ki jih izbirajo njihovi kupci, pojavlja tudi barva magnolije. Pri kuhinjah v rustikalnem slogu pa so poleg bele in barve mag­nolije zaželeni še zeleni in drugi naravni odtenki. Med materiali prevladujeta mediapan ali iveral, za izdelavo kuhinjskih pultov pa laminat (v debelini štirih centimetrov), ki je zelo odporen. Tu je še stena nad delovnim pultom, ki so jo nekoč oblagali v glavnem s keramičnimi ploščicami, pozneje s steklom, zdaj pa se nekateri odločijo za kaljeno steklo, drugi keramiko večjih mer, tretji za lesni dekor.

»Opažamo kar nekaj sprememb, ki so se zgodile v tem prostoru, večina je povezanih z večjo funkcionalnostjo. Tako je bila na primer višina spodnjih omaric skupaj s pultom nekdaj 85 cm, zdaj se večina strank odloči za delovno površino na višini 91 cm. Delovni otok ali polotok ponujata več delovne površine. Samostojno stoječe dekorativne nape so skorajda samoumevne, včasih so bile redke. Pečica je zdaj vedno dvignjena in ne pod kuhalno ploščo. Uveljavile so se tudi shrambne omare, ki jih nekdaj sploh ni bilo,« strne Helena Kavčič svoja opažanja o spremembah v domačih kuhinjah.