Zasnova kuhinje v mansardi

15. 4. 2020 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: arhiv podjetja Velux

Velux, Domen Pogorevc, kuhinja v mansardi, mansarda, kuhinja, opremljanje

Kuhinje so prevzele osrednjo vlogo v naših domovih in pogosto tudi v družinskem življenju, v katerem se veliko vrti okrog priprave hrane in druženja ob njej. Kuhinja je tako središče doma, prostor brez katerega ne gre, ne glede na njeno velikost. Svojevrstna in unikatna je tudi kuhinja v mansardnem stanovanju. Zahteva temeljit premislek, da bo ob morebitnih omejitvah prostora karseda funkcionalna. Kako se lotiti njene zasnove? Na to in druga vprašanja nam je odgovoril arhitekt Domen Pogorevc iz podjetja Velux.

»Kljub spreminjanju trendov pri opremljanju kuhinj je to še vedno prostor, v katerem pripravljamo hrano, za kar pa obstajajo določena pravila. Zasnova kuhinje mora tako slediti postopku priprave hrane, kar pomeni postavitev kuhinjskih elementov v tako imenovanem delovnem trikotniku, v katerem si sledijo hladilnik, pomivalno korito in kuhalna plošča,« za začetek arhitekt Domen Pogorevc iz podjetja Velux pojasni, kakšna je pravilna razporeditev elementov.

Nagradni natečaj Najlepša kuhinja
Pravkar na naši spletni strani poteka nagradni natečaj, kjer v sodelovanju s podjetjem Velux iščemo najlepše kuhinje. V njem sodeluje kar 64 različnih kuhinj. Za najlepšo po vašem okusu lahko glasujete na naslovu deloindom.si/kuhinja

Delovni trikotnik olajša delo

Kljub spremembam in tehnološkim dosežkom industrije ostaja zaporedje pri pripravljanju hrane enako in temelji na trikotniku: voda, ogenj in obdelava. Z vodo živila čistimo, na delovni površini jih pripravljamo, na ognju kuhamo. Te faze potekajo v treh osnovnih enotah kuhinje, ki so med seboj povezane. Če jih ločimo, si delo kljub najnovejšim gospodinjskim aparatom otežimo.

»Delovni trikotnik predstavlja najbolj funkcionalno postavitev kuhinjskih elementov, ki omogoča čim krajše in nezapleteno gibanje po kuhinji med pripravo hrane. Za takšno postavitev je priporočljivo, da vsota razdalj med tremi ključnimi postajami (hladilnik/shramba, pomivalno korito in kuhališče) ne presega 6,6 metra. Če so razdalje večje, naredimo preveč nepotrebnih korakov, pri manjših razdaljah pa je seveda gibanje omejeno,« še pojasnjuje arhitekt. Ob tem dodaja, da mora biti med vsako od postaj delovnega trikotnika ustrezna delovna površina, na kateri pripravljamo hrano. »Najpomembnejša in najpogosteje uporab­ljana je delovna površina med pomivalnim koritom in kuhalno ploščo, ki naj bi bila široka vsaj 80 do 90 cm. Prav tako je pomembno, da pomivalno korito in kuhalna plošča nista postavljena ob steno ali ob višji element, na primer ob hladilnik, med njima naj bo vsaj 30 cm presledka,« še poudarja Pogorevc.

PREBERITE ŠE: KUHINJA MORA BITI SKRBNO NAČRTOVANA




Kuhinja v mansardnem stanovanju

Mansardna stanovanja so posebna in unikatna ter omogočajo razgibano ureditev interierja. Premišljeno se je treba lotiti tudi urejanja kuhinje, saj je zaradi omejitve stojne višine nekoliko bolj zahtevno kot v klasični etaži, pravi sogovornik. Zasnova kuhinje v mansardi je pogosto podrejena višini kolenčnega zidu in naklonu strehe. Ker je prostor omejen, je še toliko bolj pomembno, da se izkoristi tudi predel, ki nima ustrezne stojne višine, saj s tem razbremenimo predele s stojno višino. »Pravilna zasnova mansardne kuhinje tako pomeni postavitev pulta s pomivalnim koritom ali delovnega pulta pod poševnino strehe. Zaradi globine kuhinjskega pulta, ki je standardno 60 cm, uporabnik kljub vsemu stoji v predelu z višjo stojno višino, pogosto pa v tem delu dodatno stojno višino dosežemo tudi z vgradnjo strešnega okna, ki omogoča odlično naravno osvetlitev in hkrati zračenje,« pojasnjuje arhitekt in dodaja, da sta zaradi višine hladilnika in namestitve kuhinjske nape nad kuhalno ploščo ta dva elementa lahko postavljena večinoma le tam, kjer je zagotovljena stojna višina.

!!galerija!!


Standardna višina delovnega pulta je po njegovih besedah 85 cm, odvisno od višine in želja uporabnika pa se lahko prilagodi tudi na 90 cm. Viseče omarice in police so dvignjene nad delovno površino za vsaj 50 cm, nekoliko večji, okoli 65 cm, pa mora biti odmik nape od kuhalne plošče. V mansard­nem stanovanju je zaradi poševnine strehe postavitev stenskih omaric in polic omejena, pravi sogovornik, zato se to prilagaja od primera do primera. Zgornje kuhinjske omarice lahko vgradimo samo tam, kjer prostor to dopušča oz. kjer je zagotovljena stojna višina. Enako velja za visoke omarice in hladilnik. »Če prostor ne omogoča postavitve visokih elementov, je smiselno, da se odpovemo postavitvi pečice na višini in jo vgradimo pod kuhalno ploščo. Prav tako se lahko odpovemo visoki omari z izvlečnimi policami, ki danes nadomešča shrambo, saj se lahko hrana shrani tudi v omarice pod pultom,« še pojasnjuje Pogorevc.


Delovni otok: da ali ne?

Del sodobne odprte kuhinje je običajno tudi delovni otok. Pogosto postane središče kuhinje oziroma odprtega dnevnega bivalnega prostora, vendar je primeren le za večje kuhinje, saj zaradi neoviranega gibanja okoli njega zahteva veliko prostora. V mansardi ga je mogoče po besedah arhitekta postaviti samo tam, kjer je ustrezna stojna višina. »Kuhinjski otok, če je na njem tudi kuhalna plošča, mora biti dolg vsaj 180 cm, če je na njem še pomivalno korito, je treba njegove mere ustrezno povečati. Minimalna širina je 60 cm,« poudari Pogorevc. Ker je delovni otok dostopen z vseh strani, so s povečanjem globine lahko omarice tudi na drugi strani, kar poveča njegovo uporabnost.

Kam vgraditi strešna okna?

V kuhinji je treba poskrbeti tudi za dobro naravno in umetno osvetlitev. Če se le da, pravi arhitekt, naj bo primarna osvetlitev prostora z naravno svetlobo, ki v mansardo lahko prihaja skozi fasadna in strešna okna.

»Glede na postavitev kuhinjskih elementov je priporočljivo strešna okna postaviti samo nad delovno površino ali nad pomivalno korito. Kuhalna plošča se pod strešna okna praviloma ne postavlja, saj potem ni prostora za kuhinjsko napo, ki pa je pri kuhališču obvezna, da odvaja vonjave in paro, ki nastaja ob kuhanju,« poudarja arhitekt.

Poleg naravne svetlobe potrebujemo v mansardni kuhinji tudi več virov umetne osvet­litve, in sicer delovno in splošno osvetlitev. Za splošno osvetlitev so po sogovornikovih besedah primerni reflektorji ali plafonjere na stropu in stenah, delovno osvetlitev zagotavljajo luči, nameščene pod zgornjimi omaricami ali policami, kuhinjski otok pa lahko osvetlimo z visečimi svetili.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE