V primerjavi z letoma 2018 in 2017 je bistveno manj vzorcev kakovostnega razreda B; 60 odstotkov jih je bilo namreč razvrščenih v kakovostni razred A1, 32 odstotkov pa v razred A2.

V novi številki priloge Deloindom preberite še:

- Odprta vrata: Stanovanje s spremenljivim značajem
- Oblazinjeno pohištvo: Koliko je stara vaša sedežna garnitura?
- Peči na lesno biomaso: Avtomatizacija, regulacija in hranjenje toplote
- Sejem MOS: Ponudba skozi oči energetskega svetovalca
- Trata: Setev trave do konca septembra

V analizo, ki so jo opravili v laboratoriju za lesno biomaso Gozdarskega inštituta, je bilo vključenih 25 vreč peletov različnih ponudnikov in proizvajalcev, ki so bili junija naprodaj v večjih trgovskih centrih, lokalnih prodajalnah ter skladiščih spletnih ponudnikov v različnih regijah po Sloveniji. Analizirani peleti so po izvoru iz petih držav, pri treh vrečah pa tega na podlagi informacij na embalaži ni bilo mogoče določiti. Največ vzorcev je slovenskih, devet, pet jih je prišlo iz Bosne in Hercegovine, štirje iz Avstrije, trije iz Nemčije in eden iz Romunije.

Parametri kakovosti

V laboratoriju so pri vseh izmerili najpomembnejše parametre kakovosti: vsebnost vode, ki je tesno povezana z učinkovitostjo zgorevanja, ostanek pepela, ki za uporabnika pomeni, kako pogosto je potrebno praznjenje zbiralnika za pepel, mehansko obstojnost, vsebnost finih delcev (preveč drobirja lahko povzroči težave s transporterjem, ki dovaja pelete v kotel) in gostoto nasutja, povezano s transportnimi in skladiščnimi stroški.

Na podlagi rezultatov so 15 vzorcev razvrstili v najvišji kakovostni razred A1, osem v kakovostni razred A2 in dve vreči v kakovostni razred B. Trije vzorci so se uvrstili v nižji razred, kot je navajala označba na embalaži.

Več o rezultatih primerjalnega testiranja lesnih peletov si preberite v novi številki priloge Deloindom, ki bo Delu in Slovenskim novicam priložena v sredo, 18. septembra 2019.