1. 10. 2019 | Besedilo: Tjaša Sterle Polak
najemnik, najemna pogodba, stroški, NUSZ, ministrstvo za okolje in prostor, javni sklad mestne občine ljubljana, maja ogrinc
Kdo plača nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v najemniškem stanovanju: lastnik ali najemnik?
1. 10. 2019 | Besedilo: Tjaša Sterle Polak
najemnik, najemna pogodba, stroški, NUSZ, ministrstvo za okolje in prostor, javni sklad mestne občine ljubljana, maja ogrinc
Najemna pogodba določa, da najemnik poleg najemnine plačuje tudi individualne obratovalne stroške, kot so stroški za dobavljeno elektriko, vodo, ogrevanje ipd., in skupne obratovalne stroške. V dogovoru z najemodajalcem stroške plačila rezervnega sklada običajno plačuje lastnik stanovanja, ko pride položnica za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pa se zadeve lahko zapletejo. Kdo plača NUSZ – lastnik stanovanja ali najemnik?
V spletni anketi, ki smo jo objavili na našem Facebook profilu, smo zastavili vprašanje, kdo je v najemniškem stanovanju dolžan plačati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ). V slabem tednu je na anketno vprašanje odgovorilo 108 uporabnikov, od tega jih je 19 odstotkov menilo, da je nadomestilo dolžan plačati najemnik, 81 odstotkov pa najemodajalec ali lastnik. Po pojasnila smo se obrnili na odvetnico Majo Ogrinc, Ministrstvo za okolje in prostor ter Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Iz njihovih odgovorov je jasno, da je plačnik NUSZ dejanski uporabnik stavbnega zemljišča, torej najemnik.
»Zakon o stavnih zemljiščih nalaga plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča neposrednemu uporabniku stanovanja, kar pomeni, da mora račun za NUSZ poravnati najemnik,« nam je odgovorila Slavka Janžekovič, podsekretarka za stanovanjske zadeve na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana. Na Ministrstvu za okolje in prostor z odgovorom niso bili tako neposredni: »Lastnik stanovanja in najemnik se lahko prosto dogovorita tudi o drugih vsebinah in/ali plačevanju obveznosti, med drugim tudi o NUSZ. Zakon o stavnih zemljiščih v prvem odstavku 62. člena določa, da mora NUSZ plačati neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe, tj. imetnik pravice razpolaganja, oziroma lastnik oziroma najemnik. Če ni drugače dogovorjeno, NUSZ plača naslovnik položnice.«
Odvetnica Maja Ogrinc pa je pojasnila, da je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča javnofinančna dajatev za dejansko uporabo stavbnega zemljišča in ne davek na premoženje. »Zavezanec za plačilo je dejanski uporabnik, torej v primeru najemnega razmerja najemnik sam. To obveznost v 62. členu vzpostavlja Zakon o stavnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, s spremembami). Z najemno pogodbo pa lahko pogodbeni stranki plačilo te javnofinančne dajatve uredita drugače, kot določa zakon,« je dodala Maja Ogrinc.
Plačilo NUSZ ne potrebuje dodatne opredelitve v najemni pogodbi, je pa po mnenju Maje Ogrinc priporočljivo, da se najemodajalec in najemnik o tem prej pogovorita in preprečita morebitna bodoča nesoglasja. »Večina najemnikov se ob podpisu najemne pogodbe namreč ne zaveda, da jih poleg obratovalnih stroškov bremeni tudi strošek NUSZ,« je še poudarila.