Občine oz. njihovi stanovanjski skladi po anketi, ki jo je sklad izvedel med 20. februarjem in 22. aprilom letos, pri čemer je odgovorilo 163 od 212 občin, trenutno potrebujejo 15.041 stanovanjskih enot, od tega 10.819 javnih najemnih stanovanj, 1882 drugih najemnih stanovanj (službenih, tržnih in namenskih), 1655 oskrbovanih stanovanj in 685 bivalnih enot, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala vodja investicijskega sektorja pri SSRS Sanja Burnazović.

Od tega v mestnih občinah potrebujejo 7152 javnih najemnih stanovanj, največ ljubljanska, 3501, sledijo koprska, mariborska in celjska občina s potrebo po 890, 600 in 513 stanovanjih.

Glede na prejšnjo tovrstno anketo v letu 2021 - sklad jih je od leta 2009 izvedel osem - so se potrebe po javnih najemnih stanovanjih povečale za okoli 2,5 odstotka, nekoliko manj je potreb po bivalnih enotah, približno enako po oskrbovanih stanovanjih, za skoraj četrtino več pa po drugih najemnih stanovanjih.

Sklad je občinam prek dveh programov sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj (2016-2020 in 2022-2023) ter treh programov zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe (2017-2020, 2021-2022 in 2022-2023) odobril projekte za skupno 928 javnih najemnih stanovanj, od tega 118 oskrbovanih stanovanj za starejše. Letos in prihodnje leto bo zaključenih 551 stanovanjskih enot, je povedal direktor sklada Črtomir Remec.

Sklad jim je za to zagotovil 46,7 milijona evrov, in sicer 11,2 milijona evrov sofinanciranja ter 35,5 milijona evrov posojil. Sklad je sredstva zagotovil iz lastnih virov, za ostale svoje naloge po resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 se je zadolžil pri bankah, je povedal Remec.

Pokrili so lahko vse prijavljene projekte, samo novogoriški stanovanjski sklad še čaka v vrsti, poleg tega je projekt stanovanj na Šmartinski cesti v Ljubljani ljubljanskega sklada prejel štiri od petih milijonov evrov.

Za program sofinanciranja javnih najemnih stanovanj za obdobje 2022-2023 republiški stanovanjski sklad nima več na voljo sredstev, so pa ta še na razpolago za program sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe za 2022-2023.

Sklad je februarja letos občine pozval, naj ga seznanijo z načrtovanimi projekti oz. projekti v izvedbi, ki naj bi bili končani do leta 2025. Vlada je namreč do takrat napovedala 5000 dodatnih javnih najemnih stanovanj.

Mestne občine načrtujejo skupno 42 projektov za 1872 stanovanjskih enot, od tega 1534 javnih najemnih stanovanj, 281 oskrbovanih stanovanj in 57 bivalnih enot. Skupna investicijska vrednost je okoli 304 milijone evrov.

Ostale občine pa s 183 projekti načrtujejo 3837 stanovanjskih enot, od tega 2759 javnih najemnih stanovanj, 784 oskrbovanih stanovanj in 294 bivalnih enot. Investicije so ocenjene na skupno 495 milijonov evrov.

Remec je zadovoljen, da stanovanjska problematika postaja aktualna tudi v manjših občinah, ki so napovedala bistveno več stanovanj kot v zadnjih letih. Med mestnimi občinami so najbolj ambiciozne Ljubljana, ki je do leta 2025 oz. 2026 napovedala 1000 novih stanovanj, ter tudi Maribor, Koper in Velenje. Razmeroma malo jih po Remčevih besedah napovedujejo v Celju.

Pri slednjem naj bi bil izziv zagotavljanje zemljišč. Tudi sicer je po oceni direktorja sklada ena od težav nezadostna usmerjenost zemljiške politike v zagotavljanje primernih zemljišč za stanovanja.

Drugo težavo pa vidi v davčni politiki, ki da bi morala biti bolj spodbudna, med drugim za reševanje težave praznih stanovanj, ki naj bi jih bilo po nekaterih podatkih celo 11.000. Kritičen je do tega, da lahko investitorji za stanovanja do 150 kvadratnih metrov površine plačajo 9,5-odstotni davek, stanovanja pa "stojijo prazna in služijo ohranjanju vrednosti". Nižji davek je namenjen temu, da lastnik v stanovanju dejansko živi, ne pa da ga ima za naložbo, dodaja.

"Dokler ne bo stimulativne davčne politike, ne bomo mogli govoriti o realni sliki potrebe po javnih najemnih stanovanjih, ker je manko umetno ustvarjen in bistveno dviguje cene na trgu," je dejal Remec.