Odmera nepremičninskih dajatev kot v prejšnjih letih

Potem ko je ustavno sodišče konec marca razveljavilo zakon o davku na nepremičnine in določilo, da se do drugačne ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve zakona, je Durs občine pozval, naj mu do konca junija posredujejo podatke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Na podlagi teh podatkov bo tako kot v preteklih letih v treh mesecih od takrat, ko bo od občine prejel popolne podatke, odmeril nadomestilo v celoletni višini.

Glede na podatke Dursa iz tega tedna je bilo doslej v nekaj več kot 100 občinah odmerjenega fizičnim osebam za okoli 17,5 milijona evrov, pravnim osebam pa za 101,5 milijona evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Poleg tega je bilo doslej odmerjenega za 1,27 milijona evrov davka od premoženja. Podatkov o doslej odmerjeni pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest za letos na Dursu še nimajo.

Lani je bilo odmerjenih za skupno nekaj manj kot 193 milijonov evrov nepremičninskih dajatev, od tega 186,4 milijona evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, 4,5 milijona evrov davka od premoženja in nekaj manj kot dva milijona evrov pristojbine za uporabo gozdnih cest.

Vlada Alenke Bratušek je želela uvesti davek na nepremičnine, ki bi nadomestil omenjene nepremičninske dajatve (in tudi z zakonom o uravnoteženju javnih financ uveljavljeni davek na nepremično premoženje večje vrednosti) ter bi poenotil obdavčevanje nepremičnin v državi in zajel vse nepremičnine. Višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča namreč določajo občine same in davčna obremenitev posameznih vrst nepremičnin se med občinami precej razlikuje, v eni občini (Rogašovci) nadomestila sploh ne zaračunavajo.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bil zakon o davku na nepremičnine v bistvenih določbah neustaven, prav tako niso skladne z ustavo določbe zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki se nanašajo na množično vrednotenje zaradi obdavčenja. Med drugim je bil sporen način opredelitve davčne osnove oz. vrednosti nepremičnin, ki bi jo moral jasno opredeliti že zakon, različna obdavčitev rezidenčnih in nerezidenčnih nepremičnin ter energetskih in drugih industrijskih nepremičnin ter le navidezna možnost pritožbe na ugotovljeno davčno osnovo.

Vlada je želela z novim sistemom zagotoviti tudi dodaten priliv v državni proračun. Po ocenah bi bilo pobranega za okoli 400 milijonov evrov davka na nepremičnine, kar bi si država in občine polovično delile, tako da bi se v proračun steklo dodatnih 200 milijonov evrov. Vlada je skušala izpad nadomestiti med drugim z zvišanjem DDV in trošarin ter izplačevanjem višjih dividend iz državnih podjetij.