Naš dom je izpostavljen različnim tveganjem, kot so neurja, požari, potresi, poplave, vlomi, če naštejemo le nekatere. Po ocenah zavarovalnic je približno 35 odstotkov nepremičnin nezavarovanih, pri tistih, ki so zavarovane, pa zavarovalna vsota pogosto ne ustreza njihovi dejanski vrednosti. Seveda pri zavarovanju nepremičnin govorimo o gradbeni in ne tržni vrednosti. Primerno in kakovostno zavarovanje pa ne pomeni vedno le ustrezne višine zavarovalne vsote, ampak tudi pravilno izbiro tveganj. 

Od hiše do računalnika

V sklopu premoženjskih zavarovanj lahko zavarujemo individualno hišo, stanovanje v večstanovanjski zgradbi, stanovanjsko opremo, dragocenosti v stanovanju ali hiši, garažo, celo vrtno uto in kosilnico v njej. Zato velja najprej ugotoviti, kaj je smiselno zavarovati. Pri zavarovanju same hiše in stanovanja ter morebiti še garaže te dileme ni, drugače pa je pri stanovanjski opremi. Poškodovano plastično vrtno garnituro bomo gotovo lažje nadomestili kot uničeno kuhinjo in opremo v njej. Zavarovano opremo je pametno tudi fotografirati in shraniti račune, saj bomo tako lažje uveljavljali odškodnino. Na tem mestu opozorimo, da zavarovalnica izplača odškodnino do dogovorjene višine zavarovalne vsote, pri čemer pri nekaterih rizikih oz. tveganjih postavi limit najvišjega izplačila.

Paketno ali klasično zavarovanje

Druga odločitev, ki jo bomo morali sprejeti pred sklenitvijo zavarovanja, je izbira rizikov, ki jih želimo zavarovati. Zavarovalnice zavarujejo več kot 50 različnih rizikov, in da bi zavarovancu olajšale ta korak, so oblikovale prodajne pakete, ki združujejo več različnih zavarovalnih kritij pri nepremičnini in stanovanjski opremi. Večina slovenskih zavarovalnic ima v ponudbi vsaj tri različne pakete, od osnovnega prek razširjenega do polnega, ki vključuje zavarovanje vseh dogovorjenih rizikov brez doplačil. 

Nevarnosti, kot so denimo požar, strela, eksplozija, vihar, toča, poplava, vdor meteorne vode, demonstracije, so običajno vključene v osnovni paket. Seveda lahko kritja osnovnega paketa poljubno razširimo. Prodajni paketi poleg enostavnosti prinašajo tudi ugodnejšo premijo in marsikatera zavarovalnica doda še različna asistenčna zavarovanja, zavarovanje osebne odgovornosti in nezgodno zavarovanje za člane gospodinjstva. Omenimo pa, da je za protipotresno zavarovanje pri večini potrebno doplačilo.

Zavarovanje na novo vrednost 

Pri zavarovanju premoženja lahko izbiramo med zavarovanjem po dejanski ali novi vrednosti. Nekatere zavarovalnice vam pri izbiri prodajnega paketa samodejno zavarujejo na novo vrednost. Kaj to pomeni v praksi, če nam recimo vlomijo in ukradejo pet let star televizor? Če smo imeli sklenjeno zavarovanje na dejansko vrednost, nam bo zavarovalnica izplačala odškodnino v višini amortizirane vrednosti televizorja, kar pomeni, da s tem denarjem ne bomo mogli kupiti novega. Če pa smo sklenili zavarovanje na novo vrednost, nam bo zavarovalnica izplačala odškodnino v vrednosti novega. Podobno velja za škodo, ki nastane na objektu. Če nam je do tal pogorela deset let stara hiša, nam bo zavarovalnica izplačala vrednost hiše, zmanjšano za amortizacijo. Zato zavarovalničarji svetujejo, da izberemo zavarovanje na novo vrednost. V višini premije sicer je razlika, a majhna, če upoštevamo razliko pri izplačani odškod­nini. Podobno ni velika razlika v premiji med osnovnim in nadstandardnim zavarovanjem, če upoštevamo kritja, ki jih pri nadstandardnem pridobi zavarovanec. 

Večstanovanjske stavbe so običajno zavarovane – premijo za to zavarovanje nam obračuna upravnik ob plačilu mesečnih stroškov –, a kakor opozarjajo zavarovalničarji, gre običajno za zavarovanje skupnih prostorov. Zato je zavarovanje stanovanja vsekakor smiselno. Velja pa razmisliti o tem, katere rizike vključiti. 

Preden sklenemo pogodbo

Ko smo prebirali odgovore zavarovalnic, smo ugotovili, da je primerjava zavarovalnih paketov dveh zavarovalnic skorajda nemogoča, saj ima vsaka svoje posebnosti. Gotovo je eno: nekateri riziki, kot je recimo potres, so izključeni iz paketov in jih moramo dodati sami. Seveda se višina premije pri omenjenih rizikih razlikuje od lokacije do lokacije. Prav tako se nam lahko zgodi, da nam zavarovalnica ne bo zavarovala rizika poplave oziroma bo zahtevala višjo premijo, če živimo na poplavnem območju. 

Kaj bi svetovali? Pri izbiri zavarovalnice bodite najbolj pozorni na škode, ki jih zajema vaše bodoče zavarovanje. Višina premije naj ne bo glavno vodilo – vsaj dokler niste ponudb dveh zavarovalnic natančno primerjali in prebrali drobnega tiska. Pozorni bodite tudi na višino zavarovalne vsote – ta mora biti dovolj visoka – in na to, ali gre za zavarovanje po dejanski ali novi vrednosti predmeta. Zadnja je boljša. Zagotovo pa se splača, da imate večino premoženjskih zavarovanj (avtomobilsko in stanovanjsko) sklenjenih pri eni zavarovalnici, saj mnoge ponujajo v takih primerih paketne popuste. 

Ko nastane škoda

Kako moramo ravnati, ko nastane škoda? Zavarovalničarji pravijo, da moramo, če je to seveda varno in sploh mogoče, preprečiti nadaljnjo škodo. Nato moramo zavarovalnici prijaviti nastanek škodnega primera takoj, ko smo zanj izvedeli. To lahko storimo tudi prek spleta, našega zavarovalniškega zastopnika, s klicem v zavarovalnico ali obiskom škodnega centra. 

Zavarovalnica je upravičena do udeležbe pri ugotavljanju okoliščin nastanka škode, lahko nam daje nasvete in navodila, ki bodo učinkovala na višino škode. Posredovati ji moramo vse podatke o vzroku nezgode, poškodovanih, uničenih ali izgubljenih stvareh in o morebitnem povzročitelju. Kadar gre za požar, eksplozijo, vlom, rop ali prometno nesrečo, moramo o zavarovalnem primeru obvestiti tudi policijo. 

Do uporabnika čim bolj prijazno

Kdor je že kdaj imel opravka s prijavo škode in nadaljnjim procesom, ve, da vse vedno ne gre kot namazano. Če ne drugega, se moramo na koncu ukvarjati z usklajevanjem obrtnikov, ki bodo sanirali škodo. Zavarovalnice se seveda trudijo, da bi bilo reševanje škodnih primerov za uporabnika čim manj stresno, zato tudi prilagajajo svoje zavarovalniške storitve. Novost na zavarovalniškem trgu je vključena asistenčna storitev, ki omogoča, da odprav­ljanje posledic škode v imenu zavarovanca organizira njihov asistenčni center. Drugače povedano: zavarovanec pokliče asistenčni center, dodeljena asistenčna skrbnica (oziroma skrbnik) pa poskrbi za ves postopek, tudi organizacijo potrebnih mojstrov.