Prosilcev veliko, neprofitnih stanovanj pa zelo malo

Mestna občina Ljubljana: 450 stanovanj za 3985 prosilcev

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) upravlja 3937 stanovanjskih enot (podatki z 31. 12. 2011), od tega je 3455 neprofitnih najemnih stanovanj, 183 bivalnih enot, 72 oskrbovanih najemnih stanovanj, 39 službenih in 188 stanovanj s tržno najemnino).

Na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so od 20. 12. 2010 do 31. 1. 2011 prejeli 3985 vlog za približno 450 stanovanj. Zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev so izločili 637 vlog, na prednostno listo, javno objavljeno 10. 9. 2011, pa se je uvrstilo 3348 udeležencev, od katerih bodo stanovanja dodeljena 442 najvišje uvrščenim upravičencem. Po besedah Jožke Hegler, direktorice JSS MOL, bo 289 stanovanj pripadlo udeležencem na listi A (brez lastne udeležbe in varščine), 153 stanovanj pa tistim na listi B (z lastno udeležbo in varščino).
Po objavi prednostne liste so dobili 311 pritožb, ki so v zaključni fazi reševanja, tako da bo dokončen seznam prejemnikov stanovanj objavljen predvidoma ta mesec. »Ker pa smo imeli za upravičence iz tega razpisa prazna stanovanja v Celovških dvorih in so bila stanovanja v novogradnji soseske Polje II dokončana v novembru 2011, smo zaradi gospodarnega ravnanja z nepremičninami in v skladu s sklepom nadzornega sveta JSS MOL začeli dodeljevati stanovanja upravičencem na podlagi objavljene prednostne liste. Pritožnikom, ki bodo s svojo pritožbo uspešni in se bodo uvrstili med prejemnike, bomo stanovanja dodatno zagotovili po objavi dokončne prednostne liste,« pravi Jožka Hegler.

Naslednji, to je 15. javni razpis, bodo objavili predvidoma proti koncu letošnjega leta.

Mestna občina Kranj: lani oddali 26 stanovanj

Mestna občina Kranj (MOK) upravlja 457 neprofitnih stanovanj, najmanj 89 takšnih stanovanj pa ima na območju MOK od leta 2010 tudi državni stanovanjski sklad. Na trenutno veljavni dokončni prednostni listi iz leta 2010 je 296 upravičencev za neprofitno stanovanje, na podlagi katere so lani razdelili 26 stanovanj. »Teh občina ni pridobila z nakupom ali izgradnjo, ampak so bila izpraznjena zaradi različnih življenjskih dogodkov nekdanjih najemnikov, kot so deložacija, nakup lastnega stanovanja s strani najemnika, smrt najemnika in podobno,« pravi Igor Kalabič z urada direktorja MOK.

Struktura prosilcev je vsa leta približno enaka, veliko je mladih družin, pa tudi drugih, ki zaradi različnih razlogov ne morejo rešiti stanovanjskega vprašanja. Kalabič pravi, da za letos v proračunu nimajo predvidenih sredstev za pridobitev novih neprofitnih stanovanj, na voljo bodo imeli le obstoječa, ki se bodo izpraznila.

Nov razpis naj bi predvidoma objavili letos.

Mestna občina Celje: letos začeli graditi 21 stanovanj, načrtujejo jih še 70

Mestna občina Celje je za upravljanje, gospodarjenje in trgovanje z nepremičninami ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo Nepremičnine Celje. Ta ima v lasti skupaj 2200 stanovanj, od tega 2189 neprofitnih (med njimi tudi 31 službenih). Na podlagi pogodbe s celjsko občino upravljajo 134 stanovanj in še 20 stanovanj v lasti občine Štore.

»Na zadnji (lanski) razpis se je prijavilo 479 prosilcev, dodelitve pa še potekajo,« pravi Danica Doberšek, direktorica družbe Nepremičnine Celje. Po razpisu leta 2010, na primer, je neprofitno stanovanje dobilo 38 prosilcev (vlogo jih je oddalo 427). Največ, skoraj 70 odstotkov stanovanj potrebujejo za eno- in dvočlanske družine, približno 20 odstotkov za tričlanske, devet odstotkov za štiričlanske, od tri do pet odstotkov pa za pet- in veččlanske družine.

»Lani smo začeli graditi 21 neprofitnih stanovanj, ki bodo prosilcem dodeljena letos. Občina nam je lani dodelila tudi zemljišče, na katerem bomo po končanih postopkih pridobivanja dokumentacije in izvedbe javnega razpisa zgradili blok s približno 70 stanovanji. Zelo dobrodošlo bi bilo, če bi imel Stanovanjski sklad RS do takrat izdelano politiko in strategijo ter sodeloval pri gradnji pod ugodnimi pogoji,« doda Doberškova.

Naslednji razpis bodo objavili najverjetneje maja ali aprila letos.

Mestna občina Novo mesto: zadnji razpis novembra 2007

Mestna občina Novo mesto je lastnica 29 neprofitnih najemnih stanovanj, o številu vseh neprofitnih stanovanj v občini pa na občinskem uradu za premoženjske zadeve in kmetijstvo nimajo dostopnega podatka. Kakor pravijo, z večjim fondom neprofitnih stanovanj razpolagajo stanovanjsko podjetje Zarja, nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ministrstvo za obrambo. Zadnji javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem so v občini objavili novembra 2007. Prejeli so 34 vlog in na podlagi prednostne liste oddali eno stanovanje.

Potrebe po neprofitnih stanovanjih občutno presegajo fond neprofitnih stanovanj, ki so na voljo, pravijo na uradu za premoženjske zadeve: »Seznam evidentiranih prosilcev je vsako leto daljši (približno 30 na leto), kar je na eni strani odraz trenutnih družbenih razmer, po drugi strani pa je vedno več prosilcev, ki stanovanje iščejo zaradi neurejenih oziroma nevzdržnih družinskih razmer. Prav tako se povečuje število mladih družin z otroki, ki potrebujejo večja stanovanja, in število starejših občanov oziroma upokojencev, še zlasti samskih, ki ne zmorejo več bremen, povezanih s stanovanjskimi stroški.«

Novomeška občina si bo letos in v prihodnjih letih prizadevala pridobiti nove stanovanjske enote ali si vsaj zagotoviti razpolagalno oziroma dodelitveno pravico nad stanovanji, ki niso v lasti mestne občine. Na Stanovanjski sklad RS so že naslovili nujno potrebo po neprofitnih stanovanjih in s tem zaprosili za prednostno oziroma skupno reševanje stanovanjske problematike občine. Eden od načinov reševanja stanovanjskih stisk občanov je možnost dodeljevanja subvencij, tako k neprofitnim kot tržnim najemninam. Od 1. januarja letos je treba vlogo za uveljavitev pravice do tovrstnega subvencioniranja oddati na pristojni center za socialno delo. Dodeljene subvencije k najemninam tako za neprofitna kot tržna stanovanja lahko vsaj delno olajšajo družinski proračun naših občanov, pravijo na uradu za premoženjske zadeve.

Naslednji javni razpis bo objavljen takoj, ko bo občina pridobila nova neprofitna stanovanja ali si nad razpoložljivimi zagotovila vsaj dodelitveno oziroma razpolagalno pravico.

JSS MOL dodeljuje stanovanja v soseskah Celovški dvori in Polje II, pa tudi izpraznjena starejša stanovanja na nekaterih drugih lokacijah na območju MOL in Vrhnike. (Foto Janez Petkovšek/dokumentacija Dela)

Potrebujemo nacionalno stanovanjsko politiko in aktivnejšo vlogo stanovanjskega sklada

»Za izboljšanje razmer potrebujemo nacionalno stanovanjsko politiko in aktivnejšo vlogo Stanovanjskega sklada RS pri zagotavljanju neprofitnih najemnih stanovanj,« je prepričana Jožka Hegler. Poleg tega bi morali ponovno razmisliti o standardih (tako površinskih kot kakovostnih) neprofitnih najemnih stanovanj, saj stanovanjski stroški v novih stanovanjih (najemnina kljub subvenciji in obratovalni stroški) presegajo zmožnosti plačevanja gospodinjstev z nizkimi dohodki. Lokalne stanovanjske programe pa bi morale po mnenju Heglerjeve izvajati vse občine, ne pa le nekatere.

Odgovor, kako izboljšati razmere na tem področju, bodo po besedah Danice Doberšek morda dali nov nacionalni stanovanjski program, nova vlada z ureditvijo nepremičninskega področja, nove strategije in usmeritve: »Prav vse je treba urediti na novo. Ali bo vlada podpirala gradnjo neprofitnih stanovanj ali najem tržnih z regulativo subvencij, kakšna bo kreditna politika, kakšen bo standard potencialnih kupcev lastnih stanovanj, kakšna bo vloga in politika Stanovanjskega sklada RS, politika najemnim (zdaj so limitirane že več let), kakšna bo pri vsem tem vloga občine – vsa ta vprašanja potrebujejo odgovor. Skratka, stanovanjski zakon z vsemi spremljajočimi podzakonski akti in zakoni, je treba spremeniti in prilagoditi. Žal pa še vedno ne vemo, čemu vse ga je treba prilagoditi, kar je čisti paradoks.«