Pozdravljeni.
Lani sem kupila stanovanje, ki ne presega 160 m2. V njem biva mama, ki ima tam prijavljeno tudi stalno prebivališče, saj sem ga kupila namensko za njeno uporabo. Sama sem tam prijavljena začasno, ker imam stalno prebivališče v tujini.
Stavba je nova, od nakupa prejšnjega lastnika do zdaj je nekje 3 leta od gradnje.
Zanima me, ali sem glede na zgornji dve situaciji lahko oproščena davka na nepremičnino.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Pozdravljeni,
vaše vprašanje se nanaša na plačilo davka na premoženje. Obdavčitev nepremičnin je kar kompleksna zadeva, saj poznamo več različnih obdavčitev, ki jih plača ali odsvojitelj ali pridobitelj nepremičnine oziroma lastnik nepremičnine.
Če na kratko povzamem vse davke oziroma obdavčitve, gre nekako takole. Davek na promet nepremičnin plača odsvojitelj oziroma prodajalec nepremičnine, prav tako plača tudi kapitalski dobiček, če je le ta pri prodaji nastal. Na drugi strani pa je pridobitelj nepremičnine zavezanec za plačilo davka na dediščino ali darilo (v primeru dedovanja ali darilne pogodbe) ter davka na premoženje. Lastnik nepremičnine pa poleg davka na premoženje, plačuje tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, če so za to izpolnjeni pogoji (uporaba stavbnega zemljišča se plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja, skladno z odloki).
Za plačilo davka od premoženja so zavezane fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže ter tudi prostore za počitek oziroma rekreacijo. Davčna obveznost nastane takoj, ko je sklenjena kupoprodajna pogodba. Lastnik postane zavezanec za plačilo davka na premoženje in mora najkasneje v roku 15 dni od pridobitve nepremičnine pri davčnem uradu, kjer leži nepremičnina, oddati napoved. Napoved je treba oddati ne glede na to, ali mislimo, da smo upravičeni do olajšav ali ne, saj to ugotavlja davčni urad v postopku odmere davka. V primeru, da je bila nepremičnina pridobljena z gradnjo, davčna obveznost nastane z izdajo dovoljenja za uporabo. Kot že sami ugotavljate, v zakonu obstaja kar nekaj olajšav, vezanih na plačilo predmetnega davka, in ena bolj uporabnih je znižanje osnove za odmero davka v vrednosti nepremičnine za 160 m2 stanovanjske površine, vendar pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno prebival v teh stanovanjskih prostorih. Enako se zniža davčna osnova tudi lastniku stavbe, dela stavbe oziroma stanovanja, v katerem prebiva imetnik stanovanjske pravice, ki mu je bilo stanovanje dodeljeno z odločbo. V stanovanju živi vaša mama, vendar pa zakon za ožje družinske člane priznava samo zakonca, otroke in posvojence lastnika. Iz navedenega sledi, da zakon o davkih staršev lastnika ne uvršča v krog ožjih družinskih članov.
Poleg olajšave, vezane na kvadraturo in stalno prebivališče, so začasno oproščeni plačila davka od premoženja tudi prvi lastniki stanovanj, hiš in garaž, in sicer za dobo 10 let. Za prvega lastnika se šteje tudi dedič, vendar le v obsegu pravic oziroma preostalih let, ki jih še ni koristil zapustnik. Navajate, da je zgradba nova, stara morda 3 leta, vendar pa je možno razbrati, da niste prvi lastnik, prav tako pa tudi niste dedič. Iz tega izhaja, da oprostitev za vas ne velja.
Lep pozdrav!
VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA
Imate vprašanje povezano z nakupom in prodajo nepremičnine, predkupno pravico, zemljiškoknjižnimi postopki, zaznambami v zemljiški knjigi, pravicami in obveznostmi, ki jih imate kot etažni lastnik v večstanovanjski stavbi, najemniškimi razmerji, služnostnimi pravicami na zemljišču, dedovanjem nepremičnin, urejanju odnosov med mejaši in podobnimi problemi?
Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.