Arhitekturni dialog: Hiša prilagojena otroku s posebnimi potrebami

Predmet obravnave so bivalni in spalni prostori v drugi etaži stanovanjske hiše, v kateri je levi del namenjen dnevnim prostorom, desni pa spalnim.

Da bi bilo gibanje za otroka čim manj naporno, nikjer v stanovanju ni klasičnih vrat, med prostori se prehaja skozi vgradne omare, ki segajo do stropa. S tem ne le olajšamo gibanje, temveč preprečimo tudi nepotrebno nabiranje prahu na omarah.

Dnevna soba in kuhinja sta združeni v večjem prostoru, kjer prav tako ni nepotrebnih ovir in drobnih pohištvenih elementov, kot so na primer poličke. Kuhinjski pult se nadaljuje v klop za jedilno mizo, dnevni prostor pa se ob odprtih velikih panoramskih vratih nadaljuje na teraso, ob kateri nameravajo postaviti tudi bazen.

Otroška soba je od spalnice ločena z zaveso, ki omogoča staršem neposreden dostop do otroka. Tako ohranimo občutek povezanosti, hkrati pa vizualno ločimo prostora. Postelja je dvignjena na podest, ki je prav tako igralna površina, pod njo pa so skriti veliki predali za shranjevanje igrač ali dodatno ležišče.

V kopalnico se dostopa skozi omaro iz hodnika ali spalnice. Hodnik lahko deluje kot dodatna igralna površina za otroka oziroma se podaljša v bivalne prostore in otroško sobo. Stopnišče je zavarovano z ograjo in drsnimi vrati.