Arhitekturni dialog: Polna os – prazna os

Velik mansardni prostor ima urejen svoj vhod, speljan na podest stopnišča, ki je bilo nekoč povezava obeh nivojev. S potezo polnega servisnega volumna, ki se v prečni smeri višinsko razteza skozi obe nadstropji, prekinemo povezavo s spodnjim stanovanjem, prostor v medetaži oziroma na podestu pa izkoristimo kot veliko garderobno omaro, ob kateri se na desni strani vrežejo stopnice.

V zgornjem mansardnem delu se polni volumen dotakne ostrešja samo v območju kopalnice, drugje pa prepušča pretok prostora in svetlobe tudi tik pod stropom. Praznino pod stropom na polni osi izkoristimo za umirjen bralni in igralni prostor, ki je dostopen po lestvi, integrirani v knjiž­no polico, iz dnevne oziroma otroške sobe. Naravno svetlobo v toaletnem prostoru zagotovimo z mlečnim steklom na naklonih servisnega volumna, ki poudarjajo atraktivno ostrešje.

V vzdolžni smeri tlorisa se na območju najvišje stojne višine razteza prazna večnamenska os, ki prebada servisni volumen in navidezno ločuje kuhinjski in dnevni prostor ter otroško sobo in spalnico, obenem pa kontradiktorno združuje in povezuje celoten tloris, saj zagotavlja prostor vsem štirim programom, ki jo zavzamejo in se prek nje povežejo. Idejo o večnamenski osi dopolnjujejo ponavljajoči se lahkotno oblikovani kosi pohištva, ki se lahko po principu origamija zlagajo in prepogibajo ter jih lahko uporabljamo kot mizo, stol, mizico ali ležalnik.

Spalnici omogoča zasebnost že obstoječa stena, ki jo fizično ločuje od preostalega prostora. Otroška soba se poveže v dveh stopnjah, in sicer se lahko loči samo spalni del, lahko pa se od večnamenske osi in preostalega prostora loči tudi delovni del sobe.