Arhitekturni dialog: Vnuki vedno na obisku

Da se gospodinjstvi ločita in s tem pridobita potrebno intimo, sem stopnišče, ki vodi iz pritličja v mansardo, od stanovanja starih staršev ločila z vrati. Tako sta gospodinjstvi ločeni, vseeno pa lahko vnuki kadarkoli obiščejo svojega dedka in babico, ne da bi zapustili hišo. Zdaj so stopnice okrogle montažne in zelo dotrajane, zato sem predvidela gradnjo betonskih na enaki kvadraturi. Prostor, kjer je stopnišče, je zelo velik, zato sem ga napolnila z omarami. Vrata za dostop v dnevni prostor sem rahlo zamaknila, da se mera omar izide okrog in okrog avle.

V kuhinji sem odstranila okrasni steber z ogledali in polkrožno okrasno steno ter s tem ustvarila odprt večji prostor brez preprek. Tako ni motena pretočnost prostora med kuhinjo in dnevno sobo. Nova kuhinja je v svetlih smetanastih tonih, dopolnjuje pa jo temen oljen orehov pult. Stara miza je bila okrogla, tako da je sovpadala s polkrožno steno, ker pa te zdaj ni več, sem se odločila za večjo pravokotno mizo, za katero bo dovolj prostora za vso razširjeno družino.

Uredila sem tudi poseben bralni kotiček, saj gospa ob večerih rada bere ali plete. Tako ima svoj prostor, ki je dodatno osvetljen in prilagojen njenim potrebam. Zaradi večjega števila knjig, ki jih imajo, je v dnevnem prostoru veliko knjižnih polic. Predviden je tudi nakup nove sedežne garniture in televizijskega regala.

Spalnica ostaja, kjer je. Ker pa ima hiša 60 kvadratnih metrov terase, se zdi smiselno, da bi je del izkoristili za dodatno sobo. Tako sem del terase zasteklila in pozidala. V novi sobi bi lahko uredili pisarnico z računalnikom in delovno sobo, kjer bo lahko gospa šivala na šivalnem stroju in likala. Na terasi sem uredila dva ambienta. Eden je namen­jen počitku v dvoje, drugi pa je kotiček za druženje v pomladnih in poletnih mesecih.