Čiščenje s čistilnimi sredstvi enako škodljivo kot kajenje

Raziskovalci so spremljali 6235 ljudi, pri katerih so merili FEV1 (forsirani izdihani volumen v prvi sekundi ali volumen zraka, ki ga človek po maksimalnem izdihu z manevrom forsiranega izdihovanja izdihne v eni sekundi) in FVC (forsirana vitalna kapaciteta ali volumen zraka, ki ga človek izdihne iz pljuč po maksimalnem vdihu). Obe vrednosti pri človeku dosežeta vrhunec med 20 in 25 letom, potem pa se s starostjo manjšata. Raziskava je pokazala, da vrednosti FEV1 in FVC padata hitreje pri ženskah, ki čistijo svoje domove, v primerjavi s tistimi, ki svojih domov niso čistile same. Padec je bil še hitrejše pri tistih ženskah, ki so delale kot čistilke. Pri ženskah, ki so čistile svoje domove (12,3 odstotka), in čistilkah (13,7 odstotka) se je pogosteje pojavljala astma. Takšne padce vrednosti je možno zaznati pri ljudeh, ki na dan pokadijo škatlico cigaret.

Še preden se odločite, da svojega doma več ne boste čistili, velja opozorilo, da je raziskava samo pokazala na povezavo med čiščenjem s čistilnimi sredstvi in delovanjem pljuč. Nikakor pa ni dokazala, da je prav čiščenje vplivalo na slabše delovanje pljuč. Na delovanje pljuč tistih, ki pogosto čistijo, lahko vpliva še kakšen drug dejavnik, so opozorili raziskovalci. Pri moških povezave med čiščenjem in slabšim delovanjem pljuč niso našli. Število tistih, ki so priznali, da čistijo svoj dom, pa je bilo prenizko.

Nedavna raziskava ni edina, ki je sprožila skrbi glede kemikalij v čistilnih sredstvih. Organizacija The American Lung Association že dalj časa opozarja, da amonijak, belila in druga sredstva v čistilih lahko dražijo oči, grlo, pljuča in vodijo h kroničnim dihalnim težavam, alergičnim reakcijam, glavobolom in celo rakavim obolenjem.