Dodatna izolacija fasade in poševne betonske strehe
Želim izboljšati toplotno izolativnost obstoječe fasade in poševne betonske strehe nad bivalnim podstrešjem. Sestava sten (z notranje strani): omet, 29 cm modularne opeke, 4 cm steklene volne, 6 cm prezračevalne plasti, 12 cm fasadne opeke.
V poštev bi verjetno prišla nasipna ali vpihana izolacija namesto prezračevalne plasti, vprašanje je kondenzacija. Kaj svetujete?
Izolirati nameravam tudi streho, sekundarna kritina in prezračevalna plast pod korčno kritino bosta položeni na suho. Skrbi me videz strehe zaradi velike debeline konstrukcije. Zaradi tega si ogledujem superizolacije, vendar mi ni povsem jasno, kako jo položiti na streho, da bo služila svojemu namenu.
Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor in vas lepo pozdravljam.
Miro
Miro
Do prekomerne kondenzacije v fasadi v obravnavanem primeru gotovo ne bo prišlo. Zračni sloj namreč prvenstveno ni namenjen izsuševanju kondenza (oziroma za preprečevanje nastanka kondenza), ampak je potreben zato, da se izolacija ne navlaži z zunanje strani oziroma da se lahko fasadna opeka po prenehanju padavin čim prej izsuši. Ker problem navlaževanja z zunanje strani v naših krajih ni tako pereč, kot je to, na primer, ob atlantski obali, ker so danes na voljo kakovostnejši izolacijski in fasadni materiali, in ker je potreba po čim boljši izolaciji vedno večja, se v zadnjem času zračni sloj vse bolj opušča. Predlagam, da v zračni sloj poskusite nasuti izolacijo iz perlita. Kot mi je poznano, mora biti za vpihavanje celuloznih vlaken zračni sloj debel vsaj 8 do 10 centimetrov, zato dvomim, da bi vam uspelo dobiti izvajalca, ki bi vam lahko učinkovito zapolnil samo 4 centimetre debel zračni sloj. Poleg tega se bojim, da bi se celulozna izolacija lahko preveč navlažila z zunanje strani.
Kakšna je sestava vaše strehe, niste navedli, vam pa vsekakor svetujem, da namesto t. i. »superizoalcije« vgradite klasično toplotno izolacijo iz kamene volne (oz. iz ekstrudiranega polistirena, če je spodaj armiranobetonska plošča). Kot mi je poznano, takšne večslojne »super« folije, ki delujejo predvsem na podlagi refleksije, nimajo vseh potrebnih potrdil o skladnosti za toplotnoizolacijske materiale (oznaka CE), njihov učinek pa je morda lahko takšen, kot obljubljajo proizvajalci, samo v zelo specifičnih okoliščinah, ki pa jih na objektih srečamo morda le občasno. Poleg tega bi morali imeti pod in nad »super« folijo vsaj 2 do 3 centimetre debelo plast zraka, če bi hoteli, da je njen učinek približno tak, kot bi bil pri enako debeli izolaciji iz penjenega polietilena, ki je sicer v njihovi notranjosti »super« folij. Prepričan sem, da bi večina proizvajalcev klasičnih izolacijskih materialov že zdavnaj propadla, če bi bile trditve proizvajalcev »super« folij resnične. Ker na našem inštitutu izolacijskih materialov ne preizkušamo, vam predlagam, da se za več informacij v tej zvezi obrnete na Zavod za gradbeništvo (ZAG).
