Nerodnost sem se odločila sanirati z laičnimi gospodinjskimi nasveti, tako iz ustnega izročila kot iz spletnih svetovalnic.

Zamrzovanje tekstila

Najmanj invazivno se mi je zdelo zamrzovanje oblačila v gospodinjskem zamrzovalniku. Po več kot 12 urah je bil žvečilni gumi na tkanini trd, vendar se je začel na sobni temperaturi v trenutku mehčati. 

Ne s topo stranjo noža ne z mencanjem mi ga ni uspelo odstraniti. Domnevam, da zato, ker se strojno pleteni tekstil (triko, džersi ali jersey), iz kakršnega je tudi moja trenirka, med premikanjem razteguje, čedalje mehkejša žvečilka pa se medtem vtira v vlakna.

Ko sem za podoben poskus žrtvovala star bombažni robček, sem zamrznjeno gumijasto zaplato skoraj v celoti odlepila. Vendar je bilo treba delovati hitro, ker se je tudi tokrat v roki kar pred očmi mehčala. Ugotovila sem, da bolj ko je blago togo in brez dlačic, manj drobcev žvečilnega gumija ostane na njem.

Bencin na pletenem tekstilu

Packo na temno modri trenirki sem potem skoraj v celoti očistila s pomočjo čistilnega bencina iz drogerije. Drgnjenje s papirno brisačo ni dobra zamisel, saj se delajo svaljki (še slabša bi bila zamisel z vato), bolje mi je šlo s togo bombažno krpico. Po pranju se je oblačilo zdelo čisto, a ga raje nisem gledala preveč natančno.

Bencin, vroč alkoholni kis in alkohol na tkanem tekstilu

Iz »raziskovalnih« razlogov sem postopek z bencinom potem ponovila na robčku, sledila sta mu še poskusa z vročim alkoholnim kisom in 70-odstotnim alkoholom, ki ju prav tako priporočajo ljudski nasveti.

Rezultati: žvečilni gumi sem s tkanega bombažnega robčka najhitreje odstranila z vročim 9-odstotnim alkoholnim kisom in staro zobno ščetko, več časa je trajajo, ko sem postopek na drugi packi ponovila s čistilnim bencinom, medtem ko se je najdlje upirala alkoholu.

Kako bi domači postopek prenesle občutljivejše tkanine in barve na njih, raje ne pomislim.