Kopalnice: Ko je prostora res malo

»V majhni kopalnici ni prostora za samostojno stoječo masažno kad in veliko savno, vendar to ne pomeni, da ne more delovati sproščajoče. Obstaja veliko inovativnih rešitev, ki še tako majhen prostor lahko spremenijo v pravi domači spa, na primer navpične prhe z masažnimi šobami, stropne deževne prhe, parne prhe, ki združujejo prhanje in savnanje v eni kabini. K prijetnemu počutju veliko pripomorejo tudi umirjena razsvetljava in nevpadljivi sanitarni elementi ter barve,« pojasnjuje arhitektka Nina Polajnar iz biroja Polajnar arhitekti.

Veliko lahko naredimo z izborom barv. Hladne barve prostor razširijo, a tople so prijet­nejše. Srednja pot so nevtralne, ki so zdaj tudi modne, pravi arhitektka Nina Belopavlovič. Gre za bolj zamolkle odtenke, ki se po eni strani spogledujejo s teksturami in barvami betona, lesa, celo tekstila, po drugi pa črpajo vzorce iz preteklosti in kultur z dolgo in bogato zgodovino kopanja in vzdrževanja osebne higiene. »Keramika že nekaj časa ni edini primeren material za vlažne prostore, tu so še epoksi premazi, steklo in ne nazadnje tapete, ki so obdelane tako, da so primerne tudi za uporabo v kopalnici. Z vzorci le poudarimo posamezne funkcionalne sklope, kopalnico navidezno povečamo ali kako drugače vplivamo na dojemanje prostora. Mehka preproga ali lesen predpražnik, na katerega stopimo izpod prhe, barvno usklajeni dodatki in ne preveč vsiljiva sploš­na osvetlitev lahko še tako staro kopalnico spremenijo v oazo dobrega počutja,« pojasnjuje Belopavlovičeva.

Razporeditev elementov

V majhni kopalnici se seveda najprej vprašamo, kako bomo razporedili vse, kar potrebujemo za higieno in dobro počutje. Osnova vsakega projekta sta funkcionalna razporeditev in dober izkoristek prostora, ob tem pa je pomembno tudi prijetno počutje. Kot poudarja Nina Polajnar, je treba na majhni površini še toliko bolj paziti na funkcionalnost. »Pred in med posameznimi elementi naj bo dovolj prostora za neoviran dostop in uporabo. Od vhoda naj si elementi sledijo po velikosti od najmanjšega proti največjemu. V podolgovati kopalnici tako najprej namestimo umivalnik, nato školjko in na koncu kad oz. prho. Takšna razporeditev je tudi v funkcionalnem smislu najboljša, saj umivalnik, ki je najbliže vhodu, uporabljamo največkrat, bolj oddaljeno prho pa najmanjkrat,« pojasnjuje arhitektka.

Nujni elementi so umivalnik, straniščna školjka in prha oz. kad. Ker gre za majhen prostor, je treba dobro premisliti, ali so drugi kopalniški elementi, kot sta bide ali pisoar, smiselni. Polajnarjeva tudi priporoča razmislek, ali obstaja možnost, da pralni in sušilni stroj premestimo kam drugam. Prav tako naj bi bilo v takšni kopalnici čim manj omar, ki bi jo preveč utesnile, nadomestimo jih lahko z nekaj policami, radiatorji pa naj bodo čim bolj ozki. Po besedah Belopavlovičeve je prho dobro zastekliti tako, da se še vedno zdi del prostora in ga optično ne pomanjša. V tem primeru, ko je prha ločena le s stekleno steno, je voda usmerjena proti odtoku z natančnim nagibom talne keramike. S tem je tudi del, namenjen za prhanje, lahko večji. Kjer si lahko privoščimo malo večjo prho, je smiselno del dvigniti in omogočiti tudi sedenje, kar pride prav zlasti pri prhah, ki imajo tudi funkcijo turške kopeli, masažne šobe in morebitno barvno terapijo.

Kjer je prostora dovolj, je kad dobrodošla. Če ga ostane še za prho, pa toliko bolje, pravi Belopavlovičeva. Prha je namenjena vsakodnevnemu hitremu prhanju, kad pa uživanju. Prhanje je menda tudi bolj zdravo od dolgotrajnega namakanja. Je pa pri starejših (tudi z uporabo vrtljivih sedežev in drugih pripomočkov), kot pojasnjuje arhitektka, kad bolj uporabna, zlasti če potrebujejo pomoč pri umivanju.

Na splošno velja, da prho umestimo v kot kopalnice, njena oblika naj bo kvadratna ali pravokotna. Prhe polkrožnih ali drugih oblik so manj primerne, saj zavzamejo podobno talno površino kot kvadrataste, prostor v prhi pa je veliko manjši, poudarja arhitektka Nina Polajnar.

Na videz večja

»Če se lahko v vseh drugih delih stanovanja odrečemo nepotrebnim kosom pohištva oziroma izberemo manjše, v kopalnici razen zamenjave kadi s kabino za prhanje nimamo te možnosti. Seveda lahko izberemo manjši umivalnik, a vsi drugi elementi so bolj ali manj standardnih mer. Pač pa se lahko poigramo s keramiko oz. barvami sten in stropa,« pravi Belopavlovičeva. Svetel strop je videti višji, pojasnjuje, s čimer dobimo vtis, da je prostor še manjši: »To ne pomeni, da moramo strop pobarvati temno, le svetlobo usmerimo tako, da se razlije po obodnih stenah. Bolj ko so stene svetle, večji bo videti prostor.« Podoben učinek dosežemo s pravilnim izborom ploščic ali vzorcev. Velike keramične ploščice in vzorci pomanjšajo prostor, ploščice manjših mer pa ga povečajo. Če želimo del kopalnice odeti v vzorec ali drugo barvo, pravi arhitektka, poudarimo vodoravne linije, tudi te bodo prostor optično razširile. Pokončnim črtam se raje izognemo (te poudarijo višino prostora), lahko pa se seveda odločimo za širši dekorativni pas, na primer, nasproti vrat, v prhi ali drugem mestu, ki ga hočemo poudariti. Prostor bo po besedah Belopavlovičeve videti večji tudi, če s keramiko ali barvo ne obdelamo celotnih sten, temveč pas pod stropom pobelimo enako kot strop.

Podoben učinek dosežemo z ogledalom čez vso steno ali z daljšim vzdolžnim pasom nad umivalnikom ali kadjo. Ogledala so sicer, kot pravi Belopavlovičeva, tipično sredstvo za povečanje prostora, a po njenih izkušnjah se naročniki redko odločijo za večje površine z njimi. Na videz in vtis prostora lahko vplivamo tudi z izborom keramičnih ploščic. Primernejše so manjše mere ploščic. »Z majhnimi ploščicami se na steni ustvari drobna, enotnejša struktura. Velike delujejo v majhnem prostoru preveč vpadljivo in dominantno,« pojasnjuje Polajnarjeva.

Praviloma so svetlejše barve primernejše kot temne, saj prostor optično povečajo. Pogosto se uporablja bela barva, ki pa lahko deluje hladno in sterilno. Popestrimo jo lahko s kakšnim odtenkom ali borduro v kontrastni barvi. Lahko pa, kot pravi Belopavlovičeva, uporabimo keramiko s poudarjeno teksturo, morda z odtisom rastlin, vsaka ne povsem ravna in gladka ploščica bo metala senco tudi sama nase in tako malce razgibala prostor.

Osvetlitev za prijeten ambient

Dobra osvetlitev je vedno zelo pomembna. V večjih kopalnicah jo lahko bolj strukturiramo, pravi Belopavlovičeva. Ločeno osvet­limo posamezne sklope, na primer strop nad prho ali kadjo, del ob ogledalu, in poleg tega načrtujemo še splošno osvetlitev, ki jo uporabljamo pri čiščenju, medtem ko je za sprostitev v kadi dovolj ambientalna osvetlitev. V majhnem prostoru lahko zadošča že pravilno nameščena svetilka pri umivalniku. Ogledalo naj bi bilo osvetljeno s strani, z leve in desne, in sicer z razpršeno svetlobo, ki na obrazu ne bo ustvarjala senc. Usmerjena reflektorska osvetlitev z vrha ni najboljša. V majhnih kopalnicah lahko dobro osvetljeno ogledalo nadomesti osrednjo stropno luč. Prav tako je dobrodošla ambientalna osvetlitev. Vgradimo jo lahko v police ali niše. Vidna svetilna telesa naj bodo manjših mer in z možnostjo regulacije moči svetlobe.

Izognite se napakam

Gre za enega najmanjših prostorov v stanovanju, vendar se pogosto zgodi, da je v njem največ opreme. »To je seveda razumljivo, kadar stanovanje ne dopušča drugačnih rešitev. Kadar pa možnosti za kakovostno zasnovo kopalnice obstajajo, se je je treba lotiti premišljeno. Priporočljivo se je izogibati premočnim barvam, težkim materialom in preveč razgibano oblikovani sanitarni keramiki, ki jemlje prepotrebni prostor,« poudarja Polajnarjeva. Majhnim kopalnicam bi po njenih besedah morali prav zaradi majhnosti nameniti več pozornosti in jih skrbneje načrtovati, saj se vidi vsak detajl. Kopalnica, kot opaža arhitektka, pogosto ostaja prezrta, saj ima prevečkrat status servisnega prostora in ni del bivalne celote. Nobenega razloga ni, še pravi sogovornica, da ne bi bila privlačen prostor, v katerem se brezskrbno razvajamo.