Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svetujemo

Kuhinje iz domačih salonov: Nazaj k lesu

Bele ali nevtralne, izčiščenih linij, brez ročajev in s poudarki iz lesa. Tako bi lahko v enem stavku povzeli smernice pri sodobnih kuhinjah, ki jih ponujajo domači in tuji proizvajalci. Takšne smo videli tudi na letošnjem sejmu kuhinj v Milanu in podobne pričakujemo na novembrskem sejmu pohištva Ambient Ljubljana na Gospodarskem razstavišču. Slovenske proizvajalce in ponudnike opreme za kuhinje smo povprašali o trendih in novostih, ki jih najdemo pri tem delu notranje opreme. Odzvali so se v salonih kuhinj Berloni, Kerin.Povirk in Elementare ter domači proizvajalci Alples, Gorenje Notranja oprema in Svea.
Foto: arhiv podjetij
Foto: arhiv podjetij
18. 9. 2017 | 13:17
21. 10. 2024 | 20:23
8:33

»Oblikovno so kuhinje še vedno ravnih in čistih linij, niso pa več tako strogo manimalistične, kot so bile v zadnjih letih. Osnovni ambient se popestri z dodatnimi elementi, ki so v drugi barvi, na primer z odprtim regalom, nekaj policami ali pa so drugačna samo kakšna vrata. Tudi postavitev teh elementov je precej razgibana. Celoten ambient je tako videti toplejši in prijetnejši,« pojasnjuje najnovejše smernice pri opremi kuhinj Nataša Mohorič iz podjetja Alples in dodaja, da prav ti dodatni elementi in modularnost pohištva prispevajo k unikatnemu videzu ambienta in tako zadostijo potrebi po individualnosti. »Opazno je širjenje ponudbe, ki omogoča prilagajanje pohištva, ne le pri izbiri barv, ampak tudi lastnostih izdelka. Interier je oblikovan vse bolj individualno. Več detajlov omogoča več kombinacij po željah uporabnikov,« še odgovarja sogovornica.

Razkošje se skriva za ličnicami

Kuhinjski elementi ponujajo vse več funkcij, pojasnjuje arhitektka Nina Belopavlovič iz podjetja Berart, ki pri nas zastopa italijanskega proizvajalca kuhinj Berloni, vse več je notranjih (skritih) predalov, zapiranje je postalo lažje in mehkejše. Tudi ročaji so skriti. »Poleg tega viseči elementi ne sestavljajo več le ene dolgočasne ravne strnjene linije bodisi zastekljenih bodisi polnih vratc s klasičnim odpiranjem. Viseči elementi se nižajo in odpirajo, pas nad delovno površino je vedno bolj razgiban in zračen, pa ne samo takrat, ko gre za posamezne police. Kjer se pojavljajo posamezne police, se navadno z namenom: vanje so skrita svetila ali napa,« še dodaja arhitektka.

Nekateri proizvajalci ponujajo popolno avtomatizacijo odpiranja in zapiranja predalov na dotik in tipala. »Sodobne tehnologije se najprej pojavijo v segmentu prestižnih kuhinj in pozneje se malo poenostavljene selijo tudi v cenovno dostopnejše segmente. Zagotovo se razvoj ne bo ustavil, saj so izzivi za tehnologe osnovno vodilo in motiv njihovega dela,« poudarja Igor Hočevar, lastnik salona Elementare.

Naši sogovorniki ugotavljajo, da si del uporabnikov želi avtomatizacijo odpiranja in zapiranja elementov, so pa tudi taki, ki so jim všeč preprostejše stvari. »Vrednote in potrebe se spreminjajo. V prihodnosti bodo prevladovale preprostejše stvari, ne nazad­nje tudi zaradi cene,« je prepričana Nataša Mohorič.

Vse v enem

Že nekaj let je ločnica med kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo precej zabrisana. Proizvajalci svojo ponudbo širijo s kuhinjskega pohištva tudi na opremo za dnevne sobe in tako ponujajo poenotene materiale in barve za celoten osrednji bivalni del hiše ali stanovanja.

»Tloris kuhinje je povezan z modnimi trendi, ki narekujejo, da je bivalni prostor odprt, povezan z jedilnico in dnevno sobo. Postavitev kuhinje je zato bolj odprta, prehodna in zračna. Vse pogosteje vključuje funkcionalen delovni otok, pult za hitre prigrizke in veliko delovnih površin, manjkati pa ne smejo niti visoke omare za shranjevanje in praktične police,« pojasnjuje Hana Sevšek, industrijska oblikovalka v podjetju Gorenje Notranja oprema.

Posamezni kosi kuhinjskega pohištva se lahko ponovijo kot viseče omarice v dnevni sobi. Oblikovno in barvno enako pohištvo, s katerim je opremljena kuhinja, se nadaljuje v dnevni prostor. Nekateri elementi se lahko uporabijo v kuhinji in dnevnem prostoru ali pa imajo funkcijo predelne stene. Včasih se elementi v drugi barvi uporabijo samo v enem delu prostora, včasih pa v obeh v različnih barvah.

Spremembe v opremi in pristopu do oblikovanja se po besedah Mohoričeve dogajajo zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin, zlasti pri mladih, ki na novo postavljajo bivalno okolje zase in za svoje družine. »Njihovo razmišljanje gre v smeri vedno močnejše povezanosti in večfunkcionalnosti prostora ter opreme,« še dodaja.

Les v kuhinji

»Gospodarske razmere obračajo kompas oblikovalcev v smer naravnih, prvinskih materialov. Les, beton, keramika in jeklo izpodrivajo 'spolirani' videz minulega obdobja. Sodobni videz kuhinje je taktilen in naraven,« pravi Igor Hočevar. Tako kot v vsakdanjem življenju se tudi v oblikovanju kaže varčevanje, racionalno razmišljanje, trajnostni koncepti, razmišljajo v podjetju Svea iz Zagorja. Kakor pravijo, so v ospredju trajni materiali, zlasti naravni, kot sta les in furnir.

Če se spomnimo letošnjega sejma kuhinj v Milanu, se je zdelo, kot bi oblikovalci in proizvajalci znova odkrili les, saj skoraj ni bilo kuhinje brez tega materiala. In kakšne možnosti so ponudili? Velike površine kuhinjskih ličnic v svetli ali zelo temni različici, na primer cela kuhinja ali masivna jedilna miza, ki pokaže vso lepoto tega materiala. Prav v kuhinjah je bilo letos veliko lesenih površin, ki so večinoma obdelane le z olji.

Veliko je naravnih odtenkov iglavcev in rah­lo beljenega lesa, bodisi masivnega, furnirja ali umetnih materialov, ki so po videzu in otipu že tako dovršeni, da jih skoraj ne ločimo od pravih.

Brez izstopajočih barv

»Barve so sveže in svetle, še vedno je precej bele in seveda vseh lesenih odtenkov. Pri lesu (tako naravnem kot umetnem) se pojavljajo robate, hrapave strukture, ki se spogledujejo z grobo žagano hlodovino. Les se v kuhinjah še vedno pojavlja zlasti na ličnicah ali kot konstrukcijski material pri odprtih elementih, torej tam, kjer kot material pride do veljave, a je preprost za vzdrževanje,« pojasnjuje arhitektka Nina Belopavlovič. Pogosta izbira je hrast v različnih izvedbah, pa tudi akacija, oreh, občasno kakšna sadna ali eksotična vrsta.

V kuhinjah ni veliko barv, v glavnem so bele, sive ali lesnih odtenkov, vse pogosteje v mat izvedbi. Tu in tam najdemo kakšno barvito izjemo, kot so recimo predali v svetli pastelno zeleni barvi, pri pogumnejših pa živahno oranžna, zelena ali vijoličasta. Tu se barvna lestvica konča. Barvitejši so lahko dodatki, ki jih ponudniki razstavijo v razstavnih salonih ali na sejmih. Na primer orjaški lestenci ali sadje in zelenjava, če sledimo letošnjim milanskim trendom. Nekateri razstavljavci so svoje prostore okrasili z velikanskimi limonami in jajčevci, pri enem so zgradili steno iz lesenih zabojev, polnih rdečih paradižnikov. V kuhinji se za popestritev lahko znajdejo tudi zelišča, ki jih natrgamo, tik preden jih damo v lonec. Tega se zavedajo tudi oblikovalci kuhinj, zato so vanje vključili posebne prostore za lončke z zelišči.

Več fotografij si lahko ogledate tukaj, vse o kuhinjah pa si lahko preberete tudi v dosjeju kuhinje.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine