Mnenje arhitektke: Projektant prevede želje v funkcionalen in estetski prostor

Katere so bistvene stvari, ki jih je treba pretehtati in vedeti pred prenovo stare kopalnice?

Vedeti moramo, kaj bi si idealno želeli imeti v novi kopalnici, pa čeprav se nam zdi, da za vse to ni niti prostora niti finančnih možnosti. Nato se obrnemo na dobrega, izkušenega projektanta in se z njegovo pomočjo poskušamo približati temu idealu.

Navajam primer: stranka je želela predelati kopalnico, ki meri šest kvadratnih metrov in je imela umivalnik, wc, kabino za prhanje in pralni stroj. Želeli so si še kopalno kad, pa čeprav majhno, pa bide, pa ... Žalostno so kimali z glavo, misleč, da se njihove želje ne morejo uresničiti. Nazadnje smo kopalnico predelali in dobili: bistveno večji umivalnik, wc in bide, prostor za prho, v kateri se lahko prhata dva, kopalno kad in prostor za pralni stroj ter police za brisače. To je uspešen primer reševanja težav z majhno površino, ravno tako pa je tudi v velikih kopalnicah dobro, da razmislimo o vseh idealnih možnostih, tako estetskih kot funkcionalnih.

Kakšna je funkcionalna razporeditev elementov in pohištva v kopalnici?

Razporeditev je zelo odvisna od razpoložljivega prostora, od obstoječih inštalacij in tudi od navad uporabnika. Mislim, da se mora projektant najprej natančno pogovoriti z bodočimi uporabniki in čim bolje doumeti njihove želje in navade, njihov slog in okus ter katere elemente si sploh želijo v prenovljeni kopalnici: so to wc, bide, pisoar, navadna kad, masažna kad, kabina za prhanje, območje s prho v enotnem kopalniškem tlaku ali z »masažnim « tlakom ... Projektant se mora tudi pozanimati, ali bi želeli bodoči uporabniki police ali morda raje omare, predalnike, niše ... Razmisliti mora, kakšna bo osvetlitev, saj si v tem prostoru včasih želimo le medlo intimno svetlobo, drugič pa, da se dobro vidimo v ogledalu. Prav tako se je treba vprašati, koliko bo uporabnikov, ali obstaja še kaka druga kopalnica ali dnevni wc. Ko so zbrane vse te informacije oziroma želje in potrebe naročnika, je naloga projektanta, da jih »prevede « v funkcionalen in estetski prostor, v katerem bo uporabniku prijetno.

Ali obstajajo triki, s katerimi je mogoče pridobiti nekaj centimetrov pri ureditvi majhne kopalnice?

Vsaka kopalnica je zgodba zase in v vsaki je mogoč kak trik za pridobitev prostora. Tako sem denimo na nekem sejmu zasledila »funkcionalne ploščice«. To so predalčki v velikosti keramične ploščice, vgrajeni v steno, ki se odpirajo na pritisk.

Kakšne napake po vaših izkušnjah najpogosteje delajo ljudje pri ureditvi tega prostora?

Po mojih izkušnjah se zapravlja preveč denarja za nefunkcionalen in neestetski končni rezultat. Veliko ljudi misli, da je škoda zapravljati denar za projektanta za tako majhen prostor, in potem »čarajo « z vodoinštalaterjem, elektrikarjem ali keramičarjem, ki prevzamejo nalogo projektanta. Če so zadeve vnaprej premišljene in izrisane, se prav gotovo izognemo mnogim nevšečnostim med izvajanjem, pa tudi končna podoba je običajna boljša.

V kakšno smer gre oblikovanje kopalniške opreme? Kaj lahko pričakujemo na tem področju v prihodnosti?

Nedvomno sta kopalnica in kuhinja tista prostora, ki se zadnje čase zelo spreminjata. Seveda moramo ločiti kopalnice v večstanovanjskih zgradbah od tistih v enodružinskih hišah, ki postajajo že mali domači centri za sprostitev. Kopalnica, ki je najbolj intimen prostor v stanovanju, mora slediti duhu današnjega človeka, ki je vse bolj zahteven, senzibilen, hedonističen in celo egocentričen.

Na raznih specializiranih sejmih v tujini videvamo na tem področju nešteto zanimivih novosti, tako oblikovnih kot tehnoloških. Zadnje čase so pritegnile mojo pozornost naslednje zadeve: ogledalo z vgrajenim televizijskim zaslonom, da si med umivanjem zob ogledaš dnevnik ali vremensko napoved; televizor, vgrajen v steno ob kopalni kadi, da si lahko med kopanjem ogledaš film; kopalna kad, ki ji lahko že z delovnega mesta pošljemo ukaz, da se napolni z vodo sprogramirane temperature (pametna hiša); stranišče z vgrajenim bidejem vrhunske japonske tehnologije; keramične ploščice, ki iz svetlobe proizvajajo toploto; »samočistilne« keramične ploščice (s srebrno prevleko, ki uničuje bakterije); že omenjene »funkcionalne « keramične ploščice pritisneš nanje in so v resnici v steno vgrajen predal. Lahko bi še naštevala. Ne pozabimo pa, da bi morali pred kakršno koli prenovo (ali novogradnjo) ob vsem navedenem razmisliti predvsem o možnostih prihranka energije po prenovi, o nižanju stroškov, ekološki razbremenitvi okolja, torej ne le o možnostih udobnejšega bivanja nas samih, temveč tudi novih generacij.

Delo in dom, 27. februar 2008