Strele pravilom izbirajo najvišje točke

Po spletu med uporabniki krožijo prepričanja, da strela ne udari vedno v najvišjo točko, kar Goran Milev, diplomirani inženir elektrotehnike, zanika. »Raziskave so pokazale, da je statistično gledano največja verjetnost, da bo strela udarila v najvišjo točko. Na podlagi tega spoznanja se tudi gradi zaščita pred udari strel,« je pojasnil. Če strela udari v nižjo točko, je to bolj izjema kot pravilo. Je pa res, da nas strela v naselju lahko poškoduje, kjerkoli smo, najbolj izpostavljeni pa smo še vedno na strehi (ali na vrhu) objekta oziroma na izpostavljeni terasi.

»Udar strele v svojem trenutku delovanja ima izjemno moč in relativno malo energije. Ob udaru strele se pojavijo izjemno veliki tokovi od nekaj kA (kilo Amperov) do 300 kA, v nekaj mili sekundah pa se pojavi izjemna sprememba napetosti, ki lahko sega do 1 MV (mega Volt),« je pojasnil Goran Milev.

Udar strele v nezaščiten objekt

Udar strele v objekt, ki ni opremljen s strelovodom, povzroči mehanske in termične poškodbe na napravah, priključenih na električno inštalacijo, in tudi na delih objekta. »Poleg tega pa se na električni inštalaciji pojavi napetostni udar, ki lahko poškoduje vse električne naprave, priključene nanjo,« je pojasnil Milev. Pogosto so posrednih učinki udarov strel škoda na napravah z elektroniko: televizorjih, napajalnikih …

Ozemljitev objekta

Objekti brez strelovoda so nezaščiteni pred učinki direktnega udara strele. »Pri nezaščitenih objektih tvegamo fizične poškodbe na strešni kritini, dimnikih ter konstrukciji objekta, navsezadnje udar strele lahko privede tudi do požara,« je nadaljeval Milev. »Največ, kar lahko naredimo, je, da zagotovimo dobro ozemljitev objekta, periodično preverjamo ozemljitvene upornosti in uporabljamo prenapetostne odvodnike, ki lahko varujejo električne naprave pred prenapetostmi,« je še dodal.

Vsi objekti z električno inštalacijo ali večje kovinske konstrukcije morajo imeti ozemljitev že zaradi delovanja električnih inštalacij in varnosti ljudi, je pojasnil Milev in naštel tri vrste: obratovalno, zaščitno in strelovodno. »Obratovalna ozemljitev služi za delovanje električnih inštalacij, zaščitna ozemljitev služi za varnost ljudi pred prenapetosti dotika. Prenapetost dotika je strokovni izraz, ki se lahko pojavi, če se dotaknemo kovinskih predelov na neki napetosti, ki nas lahko poškoduje. Zato so v objektih vsi kovinski deli, kot so radiatorji, cevi, ograje itd., galvansko povezani in ozemljeni na skupni ozemljitveni točki. Strelovodna ozemljitev pa je namenjena odvajanju elektrike v zemljo ob udaru strele. Danes so te ozemljitve običajno povezane med sabo,« je razložil.

Kaj storiti, če se nahajate nekje v naravi in se znajdete sredi nevihte?

Najbolj tvegana območja v času neviht so vrhovi hribov in gora, zatočišče pod osamljenimi ali najvišjimi drevesi, kozolci, seniki in tudi čolni. »Če se med nevihto znajdemo na omenjenih področjih, je zagotovo najvarneje poiskati zatočišče na pobočju hribov ali v gozdu tam, kjer ni najvišjih dreves, ter počepniti z nogami, stisnjenimi skupaj. Vendar ljudje v takšnem položaju ne moremo dolgo ostati, zato priporočamo, da se usedete in noge stisnete ob sebe ter počakate, da nevihta mine,« je svetoval Goran Milev. Če imate s sabo dežnik, ga zložite in položite nekaj metrov stran. Če ste z avtomobilom, ostanite v njem, saj s svojo kovinsko konstrukcijo deluje kot Faradeyeva kletka.

Postavitev strelovoda

Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele izrecno narekuje, da morajo biti vse manj zahtevne in zahtevne stavbe opremljene s sistemom zaščite pred strelo, izjema pa je pri enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah, kjer ta oprema ni nujna. Kljub temu je Goran Milev izpostavil, da lastnikom tovrstnih stavb ob obnovi ali gradnji svetuje, da postavijo strelovodno zaščito. »To je edini učinkoviti način varovanja objekta pred udarom strele. Strošek postavitve pa se že ob enem neljubem dogodku lahko nekajkrat povrne,« je izpostavil.

 PREBERITE ŠE: Zavarovanje in varovanje doma: Škodo je treba prijaviti v treh dneh