Otroške in mladinske sobe: Razigrane, a hkrati umirjene

Ne glede na različna starostna obdobja naj bi bila otroška soba prostor, kjer so združeni udobje, funkcionalnost in domiselnost. Oprema naj bo preprosta, nezahtevna za vzdrževanje in igriva. Pomembno pa je tudi, da se uporabnost sobe spreminja in nadgrajuje glede na različna starostna obdobja.

Tri otroške sobe v mansardi hiše

Med načrtovanjem nove hiše za družino iz Kranja se je mansarda, v katero so umeščene tri otroške sobe, izkazala za netipično. Čeprav ima zaradi višine veliko prednosti, se je pokazalo tudi nekaj pomanjkljivosti. Zato so se starši, pripoveduje arhitektka Tina Garibović, odločili, da ureditev otroških sob prepustijo njej. Zasnovala je tri sobe, eno bo uporabljal zdaj šestletni Tjaš, drugo štiriletni Tevž, tretja, najmanjša, pa bo še počakala na svojega uporabnika, saj imajo starši željo po petčlanski družini.

»Izhodišče pri zasnovi opreme je bilo preprosto in dokaj racionalno. Kako načrtovati sobo, ki bo po mizarskih elementih mladinska soba, a hkrati z manjšimi, cenovno zelo dostopnimi dodatki otroška. Sama arhitekturna zasnova je omogočala, da sobe dobijo zanimivejšo, ne povsem tipično vsebino. Visoka mansarda, ki v najvišjem delu meri 4,75 metra, je omogočala, da se v njih zgodi nekaj več. Zato sem v vsako od sob umestila element, ki jo zaznamuje in otroku pomaga pri razvijanju motoričnih sposobnosti, kar je za starostno obdobje šest- in štiriletnika še kako pomembno,« pojasnjuje arhitektka Tina Garibović. Ena soba ima igralni podest, na katerega otrok spleza po stopničastih omarah, pozneje pa bodo nanj preselili posteljo, tako da bo soba dobila še dodaten prostor in otrok v njej več zasebnosti. V drugi se nad posteljo razprostira plezalna stena, ki bo sprva namenjena igri in učenju vztrajnosti, v najstniškem obdobju pa sproščanju. Tretja soba ima predvideno udobno vrečasto gugalnico, ki bo sčasoma postala zavetje ob prebiranju knjig.

Kakor pravi arhitektka, so starši želeli, da so vse tri sobe enakovredne pri uporabi pohištvenih elementov, hkrati pa, da se uporabi les domačega oreha. »Orehov les je izredno lep, a sam po sebi zelo markanten, zato smo ga uporabili le kot dodatek in popestritev svetlih pohištvenih kosov. Pri načrtovanju opreme, razen če investitor izrecno ne želi drugače, uporabljam svetle, umirjene, monotone odtenke, ki ji popestrim z naravnimi materiali in teksturami. V takih prostorih se počutimo dobro, sproščujoče in prijetno,« pravi arhitektka. Ker barve močno vplivajo na naše počutje, je po njenih besedah zelo pomembno, da niso preveč intenzivne in da jih ni preveč. »Ko gre za otroške sobe ali projektiranje prostorov za najmlajše, sem malo bolj drzna pri izbiri barve, ampak le kot dodatek, ki ga lahko dokaj hitro in brez velikih stroškov nadomestimo in prostorom vdahnemo povsem drugo zgodbo,« pojasnjuje Garibovićeva. Za dve mladinski sobi je izbrala stenske nalepke v modri in pastelno mentolovi barvi. Te, pravi, niso velik strošek, a imajo velik učinek. Z njimi lahko z minimalno potezo mladinsko sobo spremenimo v otroško, ko jih odstranimo, pa spet dobimo sobo za mladostnika. V tretji sobi, ki še čaka na novega člana družine, se je arhitektka odločila za dodatke v zeleni barvi, ki je primerna tako za deklico kot dečka.

Kubus za dva otroka

Otroška soba naj bi bila za otroka prav­ljično in edinstveno kraljestvo. Kakor pravi nizozemski arhitekt Johan Van Staeyen iz biroja Van Staeyen interior arhitects, v sobah za najmlajše pogosto snuje pohištvo v obliki »hiše v hiši«, saj so to razgibani elementi, ob katerih se otroci počutijo domače in varno. Takšen pohištveni element je izvedel tudi v stari belgijski podeželski hiši z začetka prejšnjega stoletja. V kubusu iz borovega lesa, ki sega od tal do stropa, so ob dveh posteljah še shranjevalne površine, na vrhu pa igralnica. Hkrati deluje kot predelna stena, saj deli sobo, ki je namenjena dvema otrokoma, na dva dela. Vsak otrok ima posteljo na svoji strani, ob steni pa svojo pisalno mizo, ki se razprostira po vsej dolžini sobe. Zdaj, ko sta otroka še majhna, je ta površina priročna za odlaganje in igranje, pozneje bo na njej prostor za računalnika in druge delovne potrebščine. Tudi zgornje nadstropje v kubusu, ki je zdaj namenjeno za igro, bo v najstniških letih postalo imeniten kotiček za branje in posedanje. Sicer pa je v sobi za dva fanta vse oblikovano tako, da lahko z drugačno osvet­litvijo in nekaj barvnimi poudarki ustvarita drugačno vzdušje. Arhitekt je uporabil borov les in belo barvo, za poudarek pa rumene obrobe. Kljub umirjeni barvni shemi vse skupaj deluje živahno in toplo.