Pranje in sušenje perila: pod 30 stopinj še premalo učinkovito

Za ustrezen pralni učinek so pomembni štirje med seboj močno povezani dejavniki: kemija (voda in pralna sredstva), toplota v pralnem stroju, mehanika (površina in hitrost vrtenja bobna) in čas pranja.

Predpranje in kuhanje le izjemoma

Pralni stroji nove generacije nam omogočajo do okolja prijazno pranje: mi jih le napolnimo in v programu označimo podatek o vrsti tekstila (bombaž ali volna, svila, sintetika itd.) ter stopnjo umazanosti perila. Stroj samodejno ugotovi njegovo težo, določi potrebno količino pralnega sredstva in izbere najprimernejši program pranja. Pri najnovejših, ki jih proizvajalci predstavljajo kot inteligentne, so nam na razpolago tudi posebni programi za športna oblačila, zavese, blazine, prešite zimske površnike, kašmir in celo za otroške igrače. Program za alergike ali osebe z občutljivo kožo odstrani s perila pršice, cvetni prah in bakterije – seveda je pozitiven rezultat mogoč le, če se oblačila ne sušijo na svežem zraku, ampak v zaprtem prostoru ali v sušilnem stroju.

Koliko pa je takšno za okolje manj obremenjujoče pranje mogoče pri starejših pralnih strojih, ki jih imajo v številnih gospodinjstvih ali pralnicah in še dobro delujejo? V tem primeru naj bo programiranje pranja ročno. Stroj naj bo napolnjen skoraj do vrha (staro pravilo pravi, da naj bo na vrhu bobna prostora za skrčeno pest). Predpranje lahko, razen pri zelo umazanem perilu, opustimo. S tem prihranimo približno 15 odstotkov energije. Temperatura naj bo med 30 in 60 °C. Pralna temperatura 95 °C je potrebna le za zelo umazano perilo, za perilo dojenčkov ali bolnikov in pri trdovratnih madežih.

Perimo z manj pralnega sredstva

Precej novo je propagiranje pranja pri 20 ali celo 15 °C. Tukaj se mnenja precej razlikujejo: na eni strani je vabljiv prihranek energije, učinek pranja je zadovoljiv le pri komaj kaj umazanem perilu, nezadosten pa je pri mast­nih madežih, vidnih sledovih hrane, pa tudi znoja in drugih izločkov človekovega telesa, saj so te snovi topljive šele pri 37 °C. Rešitev problema bi bilo močnejše pralno sredstvo, kar pa bi bolj obremenjevalo odpadne vode, torej okolje. Tako zadovoljive rešitve pranja pri nizki temperaturi (pod 30 °C) za zdaj še ni.

Izogibajmo se predoziranju pralnega sredstva. Nepotrebno velika količina ne koristi niti perilu niti pralnemu stroju. Vsak proizvajalec pralnih sredstev priporoča svojo »potrebno« količino pralnega sredstva na podlagi zmogljivosti stroja in trdote vode. Če želimo ravnati odgovorno do okolja, potem zmanjšajmo priporočeno količino pralnega praška in mu dodajmo sredstvo za raztapljanje vodnega kamna. Ta namreč preprečuje nastajanje in odlaganje apnenca ne samo na perilu, ampak tudi na ceveh stroja.

Da oprano perilo ne bi smrdelo

Še predlog za občasno čiščenje pralnega stroja: enkrat na mesec ali na dva meseca (odvisno od pogostosti pranja), sploh pa, če ima oprano perilo neprijeten vonj, vključimo program kratkega pranja pri 95° C. Stroj naj bo prazen, brez perila in brez pralnega sredstva, uporabimo le sredstvo proti odlaganju apnenca. Tako odstranimo obloge apnenca, ki so se nabrale v ceveh. Pogosto je pomešan z različnimi snovmi, ki se nabirajo pri pranju. Vse to povzroča slab vonj perila in skrajša življenjsko dobo stroja.

Od leta 2012 le sušilni stroji s toplotno črpalko

Sušilni stroj je zelo koristen že samo zaradi pomanjkanja časa in prostora za sušenje, njegova glavna slabost pa je, da je velik porabnik energije. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri novega aparata? Sušilni stroji nove generacije sami izberejo optimalen program sušenja. Kot dodatek imajo nekateri še posebne programe: za športna oblačila (iz gore-texa, sympatexa, za t. i. windstopperje in podobno), za tanjša oblačila iz viskoze ali sintetike, za bluze, srajce ali džins. Obstajata denimo tudi program z uporabo vodne pare za preprečevanje nastanka gub in program za osvežitev oblačil, tj. za odstranitev neprijetnega vonja iz tistih, ki se ne smejo prati (poslovnih oblek, dekorativnih predmetov, kot so blazine, igrač).

Kondenzacijski sušilni stroji se večinoma uvrščajo v razred energijske porabe B, na trgu pa že obstajajo energijsko varčnejši – to so stroji s toplotno črpalko, ki sodijo v razred A. Prihranek toplotne energije pri teh je v primerjavi s skupino B najmanj 50-odstoten.

Od leta 2012 naprej bodo v prodaji le še sušilni stroji s toplotno črpalko.

Kako s sušenjem čim manj obremenimo okolje, če imamo starejši sušilni stroj? Oprano perilo v pralnem stroju dovolj močno centrifugiramo. Dodatek kisa pri izpiranju perila v pralnem stroju povzroči mehkejši otip perila. Oprano perilo na zraku delno posušimo, s čimer znatno skrajšamo čas sušenja v stroju.

Vzemimo kot primer brisače: vsi imamo radi takšne, ki so na otip prijetne in mehke. To dosežemo tako, da jih posušimo na zraku in jih nato pustimo samo 10 do 15 minut pri zmerni temperaturi vrteti v sušilnem stroju (brez vsakih dodatkov). Če sušilni stroj še tako močno napolnite z brisačami, ne bodo nastale gube.

Pri perilu, ki ga nameravamo sušiti v sušilnem stroju, ne smemo nikoli uporabiti mehčalca. Nekatere snovi v njem namreč obložijo notranjost cevi sušilnega stroja, pa tudi senzor, ki meri vlago; posledica teh oblog so napačni signali, ki povzročijo motnje v programu sušenja ali celo okvare delov sušilnega stroja.

Tehnologije prihodnosti?

In kakšno ekološko pranje nam obeta tehnologija prihodnosti? Proizvajalci razvijajo pralne stroje, ki perejo z uporabo ultrazvoka. Dodatek pralnega sredstva v njih ne bo potreben. Prvi stroji tega tipa so že naprodaj na Japonskem in v Koreji, medtem ko so evropske zahteve in predpisi, ki urejajo pranje, precej strožji od dosedanjih poskusnih rezultatov, doseženih z njimi. Počakajmo torej na nadaljnji razvoj.