Svetovalnica: Enega od otrok bi izključil iz dedovanja nepremičnine - kako to storim

Pozdravljeni,

imam tri odrasle otroke, sam pa razpolagam z nepremičnino (hiša z vrtom), v kateri živiva z ženo in hči z družino.

Zanima me, ali obstaja kakšna zapuščinska oz. razdelilna pogodba, s katero bi obšel enega sina, s katerim imam že dalj časa težave (grozil mi je celo z ubojem). Hišo bi torej zapustil dvema otrokoma, enemu pa ne.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Pozdravljeni,

Zakon o dedovanju pozna dva instituta, ki urejata situacijo, kot jo opisujete. Govorim o institutu razdedinjenja in dedne nevrednosti. Do razdedinjenja lahko pride samo na podlagi oporoke, medtem ko se lahko dedna nevrednost uveljavlja na podlagi oporoke in tudi zakona.

Ker se vaše vprašanje nanaša na vašega sina, ki je tudi nujni dedič, lahko z oporoko uredite razdedinjenje, ki je lahko popolno ali delno. Če bi sina v oporoki samo prezrli, bi le temu še vedno pripadal nujni delež. Torej v oporoki se morate sklicevati na razdedinjenje enega od zakonitih dedičev, ki bi jim pripadal nujni delež ter podati razloge za razdedinjenje. Ob tem bi rada opozorila, da sodišče zaradi morebitne zlorabe instituta strogo presoja razloge za razdedinjenje, in sicer na podlagi zakona, ki jih uvršča v tri skupine:

• Dedič se je s kršitvijo kakšne moralne ali zakonite dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom (grdo ravnaje, opustitev pomoči, opustitev dolžnega spoštovanja ... )
• Dedič je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali njegovo družino;
• Dedič se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Pri prvi skupini sodišče samo presoja oziroma postavlja pravni standard, kdaj gre dejansko za takšno ravnanje, ki zadosti kriterijem prve skupine razlogov. Recimo samo prepiranje dediča in zapustnika ni dovolj, grožnje z umorom ipd. pa zagotovo sodijo med razloge za razdedinjenje. V tem primeru gre tudi za storitev kaznivega dejanja skladno s Kazenskim zakonikom, kar se pokriva že z drugo kategorijo razlogov za uveljavo instituta razdedinjenja.

Pri prvih dveh skupinah morajo razlogi obstajati ob sestavi oporoke, tretja skupina razlogov pa mora obstajati tudi ob zapustnikovi smrti.

Z razdedinjenjem bo tako vaš sin izgubil pravico do dedovanja in tudi pravico do nujnega deleža, ki si ga bodo razdelili ostali nujni dediči, če seveda vaš sin nima potomcev. Pri razdedinjenju namreč nastane pravna situacija, kot da bi dedič umrl pred zapustnikom.

Če se boste odločili za to opcijo, je zelo pomembno, da v oporoko jasno zapišete oziroma izrazite svojo voljo ter navedete razloge za takšno odločitev, seveda upoštevajoč zakonske razloge, ki sem jih prej navedla.

Poleg razdedinjenja zakon pozna tudi institut dedne nevrednosti, do katere lahko pride tako na podlagi oporoke, kot tudi zakona. Gre za hude kršitve dediča zoper zapustnika, kot so na primer: umor ali poskus umora, siljenje (grožnja ali zvijača) zapustnika v sestavo oporoke ali spremembo oporoke, uničenje, skrivanje ali ponareditev oporoke, opustitev dolžnega preživljanja in podobno. Dedna nevrednost je natančno opredeljena v 126. členu Zakona o dedovanju. Oseba, ki je dedno nevredna, ne more dedovati niti po oporoki in niti po zakonu.

Upam, da sem vam z odgovorom pomagala.