Mimoze so v resnici hitro rastoč grm oz. drevo srebrne akacije, ki lahko zraste tudi do 30 metrov v višino, izvira pa iz Avstralije. Listi so razcepljeni, pahljačasti, cvetje pa je sestavljeno iz številnih rumenih kroglic, ki se razpihnejo v rumeno grozdasto puhasto socvetje. Drevesa živijo le od 30 do 40 let. V naravi sredozemskega pasu teh dreves skoraj ne zaznamo, saj jih druge, agresivnejše vrste izpodrivajo, rastlina pa za uspevanje potrebuje toploto in vlago ter lahka in odcedna tla. V Sloveniji jih lahko opazimo le na Primorskem, kjer temperature ne padejo pod minus 10 stopinj Celzija, pa še tu potrebujejo zavetje, zato jih sadijo za kamnitimi ograjami in ob južnih fasadah.

Rumeno obarvana francoska riviera

Rumeno cvetoče mimoze od januarja do marca krasijo francosko riviero, kjer poznajo mimozno cesto (Route du Mimosa), ki privablja turiste. »Cvetje nekaterih vrst mimoz prav milo diši in ta vonj se da ujeti in prodajati naprej. Takšna je farnesova mimoza (Acacia farnesiana), ki so jo v najtoplejši del Francije posadili v 18. stoletju, kar je več kot sto let pred danes najobičajnejšo okrasno belkasto mimozo (Acacia dealbata), ki jo poznamo tudi iz cvetličarn. Iz Farnesove mimoze pridobivajo vonj, ki ga prodajajo pod imenom kasija,« v knjigi z naslovom Barvita predstava – Jesensko-zimski in praznični čas o tej cvetlici piše avtor Matjaž Mastnak. Splošna predstava o nežni in občutljivi mimozi po njegovem izvira od vrste mimoze, ki ji pravimo sramežljivke (Mimosa pudica). Gre za prvo botanično mimozo, ki si je vzdevek sramežljivka prislužila zaradi tega, ker se odziva na različne dražljaje, kot so dotik, tresenje, veter … Ko se rastline dotaknemo ali jo stresemo, se cvetovi povesijo oz. posamezni lističi drug za drugim zložijo skupaj. Če je dražljaj dovolj močan, se lahko povesi cel list. Po približno 15 do 20 minutah se povrnejo v prvotno stanje: lističi se znova razprejo, list pa ni več povešen.

Italijanke so za mimoze

Če pri nas za osmi marec podarjamo nageljne, pa v Italiji simbolično obdarujejo ženske z mimozami. Izvor te tradicije je vzpostavila komunistična političarka Teresa Mattei po vzoru francoske navade, po kateri so ženskam ob osmem marcu poklanjali dražje vijolice in šmarnice, predlagala je namreč dostopnejšo cvetlico, ki je rasla na podeželju. Mimoza kljub svoji navidezni občutljivosti kaže moč in lahko raste tudi na bolj neprijaznem območju, predstavlja simbol spoštovanja in solidarnosti do žensk.