Zaščita tal nepokrite terase
Imamo teraso, ki za zdaj še ni pod streho. Dokončno jo bomo uredili čez čas. S čim bi lahko premazali tla, da bi jo lahko uporabljali že zdaj. Skrbi nas, da barva za beton ne bi bila primerna podlaga za kasnejši nanos lepila za ploščice. Katero barvo oziroma nanos lahko uporabimo, da kasneje ne bi imeli težav, zdaj pa bi teraso lahko uporabljali ne, da v notranjost hiše prinašamo odvečen prah.
Podatki o terasi:
- terasi sta dve, veliki. 3 x 2,5 m, ležita ena nad drugo in sta prizidani k stanovanjski hiši.
- nad zgornjo bodo kmalu naredili streho, terasi pa bosta ostali s strani odprti.
- hiša še nima fasade.
- AB-plošča je samo grobo izravnana.
Tina iz Kamnika
Premaz je le začasna rešitev
Armiranobetonsko ploščo, ki se nadaljuje iz objekta, bi morali v skladu s pravili stroke in tudi veljavnimi predpisi s spodnje in zgornje strani toplotno izolirati, ker bo v nasprotnem na tem mestu nastal izrazit linijski toplotni most. Toplotna izolacija bi morala biti vgrajena vsaj ob fasadi in sicer v pasu širine najmanj 120 cm. Toplotna izolacija s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,040 W/m2K bi morala biti debela najmanj 8 do 10 cm.
Ne glede na to, da bo nad zgornjo teraso naknadno narejena streha, svetujem, da se obe terasi pred meteorno vodo, ki bo pritekala s strani, zaščiti s klasično eno ali še bolje dvoslojno hidroizolacijo iz polimer-bitumenskih varilnih trakov z nosilcem poliestrskega filca. Takšno hidroizolacijo bi lahko vgradili na obstoječo AB-podlago, ki bi jo morali prej po potrebi ustrezno izravnati in premazati s hladnim bitumenskim prednamazom. Nad hidroizolacijo bi nato morali vgradili toplotno izolacijo iz ekstrudiranega polistirena, ločilni sloj iz polipropilenskega filca in armiran betonski estrih. Na takšno podlago bi na koncu z ustreznim fleksibilnim lepilom nalepili keramične ploščice. Velja opozoriti, da bi morali na robu terase hidroizolacijo priključiti na odkapno pločevino, na čelu pa estriha ne bi smeli zapreti z oblogo iz keramičnih ploščic, zato da bi voda s hidroizolacije lahko neovirano odtekala navzven. Hidroizolacijo bi morali potegniti po steni navzgor do višine najmanj 20 cm nad koto gotovega tlaka na terasi. Pred vgradnjo estriha bi morali ob steni vgraditi še pas vertikalne toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena, ki naj bo enako debel kot bo izolacija na fasadi.
Glede na to, da bo terasa kasneje nadkrita, kar pomeni, da bo samo občasno obremenjena z meteorno vodo, pa se namesto klasične lahko predvidi tudi tako imenovana alternativna hidroizolacija (npr. iz dvokomponentne fleksibilne polimer-cementne tesnilne mase ali iz poliuretana), ki se vgrajuje neposredno pod oblogo iz keramičnih ploščic. Takšna hidroizolacija, ki je po naših izkušnjah sicer manj zanesljiva, ima to prednost, da pred vodo zaščiti tudi betonski estrih, kar pomeni, da so tudi detajli na čelu terase bolj preprosti in lepši.
Če zaradi pomanjkanja višine ne boste mogli vgraditi klasične toplotne izolacije in estriha, pa obstaja še rešitev s specialnimi ploščami iz ekstrudiranega polistirena, ki so že tovarniško kaširane s stekleno mrežico in na katere se lahko keramične ploščice lepijo neposredno.
Če se vrnemo še na vaše osnovno vprašanje: začasno lahko površino pred prašenjem zaščitite z ustreznim tankoslojnim premazom za beton, ker boste pred ploščicami v vsakem primeru morali vgradili še druge sloje. Pri takšnem premazu sicer obstaja nevarnost, da se bo začel sčasoma luščiti, vendar se takšne poškodbe lahko preprosto sanirajo. Elastični debeloslojni premazi na osnovi umetnih smol, ki hkrati lahko opravljajo tudi funkcijo hidrozaščite, pa se po moji oceni za začasno rešitev predragi. Če plošča ni gladka in ravna, boste morali prej prek veznega sloja vgraditi še izravnalni sloj iz polimer-cementne sanacijske malte.
