Ureditev vrta in okolice hiše: Premišljeno in skladno z okolico

Vrt ob hiši je večinoma sestavljen iz predvrta in bivalnega vrta, ob njiju pa so lahko še zelenjavni, zeliščni in sadni vrt. Terasa je največkrat del bivalnega vrta oziroma podaljšek notranjih prostorov, lahko pa je umeščena tudi v kak bolj skrit kotiček sredi zelenja. V toplejših mesecih leta se veliko zadržujemo zunaj, saj se poleti družabno živ­ljenje iz dnevne sobe preseli prav na vrt oz. teraso. Zato je pomembno vprašanje, kako umestiti in zasnovati bivalni del vrta.

»Bivalni del vrta je lahko podaljšek interier­ja v odprti prostor, sestavljajo ga lahko elementi kuhinje, jedilnice ali dnevne sobe, med njimi letna kuhinja, miza s klopmi in stoli, udobna garnitura za posedanje,« pojasnjujeta krajinska arhitekta Andreja Z. Černe in Damjan Černe iz biroja za krajinsko arhitekturno projektiranje adkrajine. Lahko je tudi odmaknjen od hiše, na primer v predel, ki ponuja nekaj kakovostnega, morda lepe poglede proti zaledju ali na zasaditve, intimo, bližino vodne površine in podobno.

Po besedah krajinskih arhitektov je pomembna navezava bivalnega vrta na bivalne prostore hiše, na dnevno sobo, jedilnico in kuhinjo, in prostore, ki so v uporabi večji del dneva. »Če bivalni del vrta ni povezan s hišo, lokacijo zanj izberemo bodisi glede na obstoječe prostorske kakovosti bodisi glede na značilnosti nove ureditve. Odmik bivalnega dela vrta od objekta je sicer lahko manj praktična rešitev, saj se podaljša pot med njim in notranjostjo,« še pojasnjujeta Andreja Z. Černe in Damjan Černe.

Terasa kot vezni člen

Terasa je tisti del vrta, kjer se najpogosteje zadržujemo. »Njena umestitev in oblikovanje izhajata iz danosti prostora (kakovostni pogledi, osončenost, zavetrje), oblikovanja objekta (oblika objekta, navezava na notranjost, višinska prilagoditev) in želje naročnika (senčenje, intima, razni elementi),« pravita sogovornika. Vezni člen med objektom in odprtim prostorom je po njunih besedah lahko tudi fasada, na primer takšna, ki se da odpreti in omogoča tako vizualno kot fizično navezovanje notranjosti objekta na odprti prostor.

Večji vrt ponuja različne možnosti ureditve terase in drugih kotičkov za uživanje na prostem. Po besedah krajinskih arhitektov je mogoče ustvariti različne kotičke za posedanje, branje in poležavanje, druženje, igre in druge aktivnosti. Ti so lahko, kakor pojasnjujeta, oblikovani kot samostojni elementi, to je na primer lahko klop pod drevesom, ob vodi ali gozdnem robu. Kadar pa gre za sestavljene elemente, je to lahko tlakovana ali utrjena terasa s klopjo, vrtno garnituro ali ležalniki, ki jo lahko obdajajo zasaditev, vodni elementi, skulpture. Marsikdo se na njej odloči tudi za ureditev letne kuhinje.

Umestitev materialov

Izbor materialov za tlak in vrtno pohištvo ter drugih elementov na vrtu izhaja iz celostne zasnove objekta in vrta, vedno pa je odvisen tudi krajine, kjer hiša stoji, saj ne sodi vsak material kamor koli. »Ena od nalog krajinskega arhitekta je, da želje naročnika ustrezno 'vsidra' v prostorski kontekst, ko gre za vrt, pa tudi ustrezno naveže na stanovanjski objekt. To mu omogoča pridobljeno znanje, ki vpliva tako na splošna kot osebna estetska merila. Krajinski arhitekt pomaga naročniku številne želje združiti v estetsko celoto, ki je trajna, omogoča ustrezno vzdrževanje in je do okolja prijazna,« poudarjata Andreja Z. Černe in Damjan Černe.

Osvetlitev in senčenje

V notranjih prostorih je zelo pomemben del opreme osvetlitev. Tudi osvetlitvi na vrtu naj bi namenili pozornost in jo skrbno načrtovali. »V našem biroju zagovarjamo, da naj se na vrtu osvetljuje čim manj, le najnujnejše, na primer dostopna pota in terasa,« pravita sogovornika in dodajata, da je osvetlitev drugih elementov nepotrebna in potratna ter lahko moti nočni ambient, zlasti pa vizualno »odreže« druge dele vrta. Po njunem je nekatere poudarke vrta smiselno ustrezno osvetliti pri reprezentančnih objektih in podobnih posebnih primerih.

Za prijetno bivanje na prostem potrebujemo tudi senco. Najprijetnejša je naravna senca dreves. Če te ni dovolj, jo je treba dopolniti z ustreznimi senčili. »Senčenje terase lahko pripomore, da se bivanje na vrtu podaljša, tako v sončnih dneh kot ob dežju,« pravita krajinska arhitekta Andreja Z. Černe in Damjan Černe. Izbor materialov je odvisen od želja naročnikov, ob tem pa je pomembno, poudarjata, da se ustrezno navežejo na okolje in zasnovo bivalnega objekta. Načinov senčenja in primernih materialov je zelo veliko, kombiniramo pa jih lahko tudi z zasaditvami. Na voljo so različne možnosti, od preprostega platna, ki ga vpnemo v nosilce in po potrebi odstranimo, do senčnikov, pergol, ki so lahko obrasle z vzpenjavkami, in priljubljenih jader, ki spominjajo na počit­niške dni ob morju.