Dobre prakse na področju zelenih delovnih mest

Dobre prakse so bile izbrane v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta na šestih področjih – ekološko kmetijstvo, ravnanje z odpadki, gozdno-lesna veriga, učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije, trajnostni turizem in socialno podjetništvo. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Renata Karba, Anamarija Slabe, Marinka Vovk, Goran Miloševič, Boris Rantaša in Bojan Žnidaršič, je v katalog vključila tudi tri nagrajene prakse z natečaja Partnerstva za zelena delovna mesta: dobre prakse podjetij in lokalnih skupnosti.

V katalogu zbrane dobre prakse po mnenju strokovne komisije izpolnjujejo merila za izbor: ustvarjajo prihranke in nova delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi, prinašajo priložnosti za zniževanje javnofinančnih stroškov oziroma zvišanje prihodkov ter povečujejo kakovost bivanja, poudarjajo v Umanoteri. Člani strokovne skupine so bili pri izboru posameznih dobrih praks med drugim pozorni tudi na število ustvarjenih zelenih delovnih mest glede na potencial, celovito trajnostno usmeritev nosilca dobre prakse, morebitne nagrade, ki jih je dobra praksa že prejela na področju zelenih delovnih mest, ter na ekocertifikate in certifikate za družbeno odgovornost.

V kategoriji gozdno-lesna veriga je strokovna komisija izbrala naslednje projekte: SilvaProWood – termično modificiran les, očala Wood Stock in Islandski večfunkcijski gozdarsko-lesarski obrat. V kategoriji učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije so bili izbrani Ensvet – brezplačno energetsko svetovanje občanom s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, Pipistrel, Centre for Alternative Technology (CAT), Mestna občina Kranj in Ciljno spremljanje rabe energije v občini Škofja Loka. V kategoriji ekološko kmetijstvo so predstavljene dobre prakse Mlekarne Krepko, začimbe Sonnentor, Ekološka kmetija Rozalija Košir ter Farma polžev. Pri ravnanju z odpadki so v katalogu Mreža centrov ponovne uporabe, Flamski akcijski načrt preprečevanja nastajanja odpadkov ter Depo –staro za novo.

Strokovna komisija je v kategoriji trajnostni turizem med primere dobre prakse uvrstila okolju prijaznejše in energijsko učinkovite Terme Snovik, Hišo Raduha, Alpske bisere (krovna znamka za trajnostno mobilnost in turizem v Alpah) ter projekt Gozdni selfness. Na področju socialnega podjetništva so komisijo prepričali CAAP – Center alternativne in avtonomne produkcije Maribor, Razvijalec projektov energetskih zadrug – program usposabljanja za zeleno delovno mesto ter Razvojna zadruga eTRI.

Nagrajene prakse z natečaja Partnerstva za zelena delovna mesta pa so bile: Nizkoogljičnost kot razvojna priložnost regije, Hiša zelišč in Zavezništvo znanja za celovito energetsko obnovo javnih stavb.

Po besedah Gaje Brecelj, vodje projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, vse te dobre prakse dokazujejo, da številne praktične rešitve na terenu že obstajajo in izkazujejo potencial za prispevanje h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju: »V njih so vgrajene dragocene izkušnje, ki kažejo, da v primeru, da obstaja volja, obstaja tudi pot.«
Katalog je eden od ključnih dokumentov projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, vlado in Evropskim parlamentom, izvajala pa ga je Umanotera. Projekt sicer nadaljuje partnerstvo na področju komuniciranja evropskih vsebin, ki se je izvajalo v okviru projekta Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse.