Koliko nas stane gospodinjski aparat?

Kazalnik letnega stroška energije prikazuje v evrih izražen povprečni strošek za energijo, potrebno za delovanje gospodinjskega aparata ali naprave. Strošek vključuje porabo električne energije, pri pomivalnih in pralnih strojih pa še letni strošek za vodo. Kupcu je tako na voljo dodatna informacija, ki mu že na prodajnem mestu pove, kakšne obratovalne stroške lahko pričakuje na letni ravni ali v predvideni življenjski dobi točno določenega aparata.

Po besedah Mihe Tomšiča z Gradbenega inštituta ZRMK, ki je nacionalni organizator projekta YAECI (Yearly Appliance Energy Cost Indication), v katerem sodeluje enajst evropskih držav, lahko ceno gospodinjskega aparata obravnavamo z dveh plati. Eno je cena nakupa, drugo je cena uporabe. Če poznamo oba podatka, si lažje predstavljamo pomen energijskega razreda, v katerega spada aparat, in pomen podatka o letni rabi energije na energijski nalepki. Nakup izdelka, ki spada med energijsko najbolj učinkovite, namreč ni nujno tudi najbolj gospodaren. Upoštevati je treba, da so raba električne energije in z njo povezani stroški odvisni od naših bivalnih navad, pogostosti in trajanja uporabe aparata in podobno, dodajata operativni vodji projekta Neva Jejčič in Mihael Mirtič.

Seveda bi vsak okoljsko ozaveščen kupec rad kupil energijsko čim bolj učinkovit aparat, a dejstvo je, da se marsikdo odloči za potratnejšega, za katerega odšteje manjši znesek. Pri tem pa ne pomisli, da bodo lahko skupni izdatki, torej seštevek cene in stroškov, ki bodo nastali med uporabo cenejšega aparata v njegovi življenjski dobi, višji. Poglejmo primer dveh hladilnikov iz različnih energijskih razredov:

Razlika med ceno dražjega in energijsko učinkovitejšega gospodinjskega aparata ter cenejšega, a potratnejšega, se po petih letih praktično izniči. Z vsakim nadaljnjim letom uporabe pa je prednost na strani prvega, ki z manjšo porabo energije (in vode) manj obremenjuje gospodinjski proračun kot potratnejši aparat. Pomembno je torej, poudarja Mirtič, da ne gledamo le na ceno izdelka, ampak tudi na obratovalne stroške, ki so navedeni na kazalniku letnega stroška energije za delovanje aparata.

V okviru projekta YAECI, ki ga je finančno podprla evropska komisija, je bila oblikovana centralna podatkovna zbirka s podatki o gospodinjskih aparatih in napravah na evropskem trgu. Najpomembnejši so podatki o rabi elektrike in vode, na podlagi katerih se izračunajo letni obratovalni stroški aparata, in sicer po enotni metodi in upoštevajoč ceno električne energije v vsaki sodelujoči državi, pojasni Mihael Mirtič in doda, da metoda temelji na sistemu obvezne energijske nalepke. Za izračun letneha stroška energije moramo torej poznati le povprečno ceno kilovatne ure elektrike in letno rabo energije naprave, ki je navedena na energijski nalepki.

Pri tem je treba dodati, da so v bazo vključeni le tisti aparati oziroma naprave, ki za svoje delovanje porabijo vsaj 100 kWh na leto. Podatkovna zbirka sicer obsega informacije o:

• pralnih strojih
• pralno-sušilnih strojih
• sušilnih strojih
• pomivalnih strojih
• TV-sprejemnikih
• hladilnikih
• zamrzovalnikih
• klimatskih napravah.

Cilj projekta YAECI, ki so se mu pridružili številni trgovci po Evropi, saj v tej dodatni informaciji za potrošnika vidijo lastno konkurenčno prednost, je prikazati letne obratovalne stroške najpogostejših gospodinjskih aparatov in naprav na prodajnih mestih v 11 evropskih državah. To bo spodbudilo večjo prodajo izdelkov najboljših energijskih razredov in prispevalo tudi k uresničevanju evropskih ciljev o izboljšanju energijske učinkovitosti. Pri nas so se na povabilo Gradbenega inštituta ZRMK k sodelovanju odzvali le trije trgovci: Merkur, Gorenje in Menard Ra.