Lani skoraj podvojitev na novo instaliranih sončnih elektrarn

Povečanje je bilo po svetu neenakomerno razporejeno; 80 odstotkov novih zmogljivosti je bilo postavljenih v 10 državah. Na vrhu je Kitajska (253 GW), v deseterici so sledile ZDA (32,4 GW), Brazilija 15,4 GW), Nemčija (15 GW), Indija (12,5 GW), Španija (8,9 GW), Japonska (6,2 GW), Italija (5,2 GW), Avstralija (5,1 GW) in Nizozemska (4,9 GW).

Novoinstalirane zmogljivosti bi pokrile več kot polovico letnih potreb po elektriki v Indiji ali celotno letno porabo Švedske, Nizozemske, Belgije, Finske, Češke, Avstrije, Portugalske in Grčije skupaj, so v današnjem sporočilu ponazorili v evropskem združenju fotovoltaične industrije SolarPower Europe, ki je član svetovnega združenja Global Solar Council.

Kot so pojasnili, za primerjavo novoinstalirane moči in porabe elektrike po državah upoštevajo, da dejanska proizvodnja energije iz sončnih elektrarn znaša 17 odstotkov največje možne zmogljivosti teh elektrarn, kot ocenjuje Mednarodna agencija za obnovljive vire enegije (IRENA).

Svetovni fotovotaični trg strmo raste; leta 2010 je obsegal štiri odstotke sedanjega trga. Energija iz sonca prednjači med obnovljivi viri, lani je bilo od vse na novo instalirane proizvodnje iz obnovljivih virov 78 odstotkov proizvodnje iz sonca, investicije v fotovoltaiko so bile večje od investicij v ostale obnovljive vire skupaj.

"Svet je resnično vstopil v solarno dobo. Še nebo ni več meja. Kam lahko sončna energija seže, bo odvisno od dostopa do financrianja in politične volje za vzpostavitev prožnih energetskih sistemov, ki bodo ustrezali obnovljivi realnosti," je poročilo pospremila glavna izzršna direktorica Solar Power Europe Walburga Hemetsberger.

Število držav, ki so v enem letu instalirale za vsaj 1 GW moči iz sonca, je lani znašalo 33, leto prej jih je bilo 28. Združenje za letos pričakuje, da bo v svetu instaliranih za 2 TW sončnih elektrarn, potem ko je bil mejnik 1 TW dosežen leta 2022. Za obdobje 2024-2028 sicer pričakuje upočasnitev rasti, k čemur naj bi med drugim prispevalo dejstvo, da obrestne mere ostajajo visoke, da je energetska kriza, za zdaj, mimo in da elektroenergetska omrežja s težavo dohajajo rast uporabe obnovljivih virov.