Lani v Sloveniji občutno manjša proizvodnja elektrike in šibka samozadostnost

Medtem ko je bilo v prenosni in distribucijski elektroenergetski sistem lani prevzetih 12.192 GWh elektrike, pa je treba upoštevati, da polovica elektrike iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek) pripada sosednji Hrvaški.

Dejanska domača proizvodnja električne energije je tako znašala 10.203 GWh, kar je bilo 17,4 odstotka manj kot v letu 2021. V slovenski elektroenergetski sistem pa je domača proizvodnja prispevala 9541 GWh električne energije, leto prej 11.718 GWh.

Do padca proizvodnje je prišlo v letu, ki je bilo za energetiko izjemno zahtevno. Ob pretresih na trgu zaradi ruskega napada na Ukrajino so ga zaznamovali še huda suša in izjemno nizka hidrologija, velike težave pri izkopu lignita v Premogovniku Velenje, zaradi katerih je bilo treba za nekaj časa zaustaviti delovanje Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ter obsežen remont Neka, ki je bil zato več kot en mesec izklopljen z omrežja.

Od skupne prevzete električne energije v letu 2022 je je bilo 30,9 odstotka proizvedene z obnovljivimi viri energije, kar je 5,8 odstotne točke manj kot v 2021. Padec deleža je posledica nizke proizvodnje iz hidroelektrarn, ki je upadla za več kot tretjino.

Jedrska energija je predstavljala 43,6 odstotka vse proizvedene električne energije, kar je kljub remontu 6,1 odstotne točke več kot v letu 2021. Sam obseg proizvodnje jedrske energije je bil sicer za dva odstotka manjši kot predlani.

Delež proizvedene električne energije iz fosilnih goriv, torej predvsem iz premoga v Tešu, je dosegel 25,5 odstotka, kar je približno na ravni iz leta 2021. Sam obseg proizvodnje iz fosilnih goriv je sicer nazadoval za 16,7 odstotka.

Če pa se upošteva le 50-odstotni delež proizvodnje Neka, so bili deleži v letu 2022 41,9 odstotka za obnovljive vire, 26 odstotkov za jedrsko energijo in 32,1 odstotka za fosilna goriva. Delež obnovljivih virov je glede na leto 2021 nazadoval za 4,4 odstotne točke, delež fosilnih goriv je bil za 0,3 odstotne točke višji, delež jedrske energije pa je narasel za 4,1 odstotne točke.

Skupna poraba električne energije v Sloveniji (z upoštevanjem porabe črpalne hidroelektrarne Avče) je lani znašala 13.638 GWh oz. 12.793 GWh brez upoštevanja izgub v prenosnem in distribucijskem sistemu. V primerjavi z letom 2021 je bila manjša za 3,8 odstotka.

Gospodinjski odjemalci so lani porabili 3493 GWh elektrike, kar je 4,7 odstotka manj kot leto prej. Poraba poslovnih odjemalcev na distribucijskem sistemu pa je v letu 2022 znašala 7660 GWh, kar je 1,8 odstotka manj kot predlani.

Šibka samooskrba

Z domačo proizvodnjo, ki je bila oddana v slovenski elektroenergetski sistem, smo lani pokrili 70 odstotkov domače porabe, kar je 12,9 odstotne točke manj kot v letu 2021 in 22,6 odstotne točke manj kot v koronskem letu 2020, ko je bila v zadnjem obdobju najvišja. Slovenija je bila tako lani neto uvoznica električne energije, več je je izvozila kot uvozila le v tokovih z Italijo.

Po prenosnem sistemu za zemeljski plin je bilo medtem lani prenesenih 13.527 GWh zemeljskega plina, kar je skoraj 13 odstotkov več kot leto prej. Povečanje prenesenih količin je posledica večjih količin prenosa do sosednjih držav, medtem ko se je prenos za potrebe domačih odjemalcev v primerjavi z letom prej znižal.

Za oskrbo domačih odjemalcev je bilo prenesenih 8979 GWh plina oz. 11,3 odstotka manj kot predlani. Do drugih prenosnih sistemov ga je bilo prenesenega 4484 GWh oz. 145 odstotkov več kot v letu 2021. To pa je bilo še vedno 46,5 odstotka manj od povprečja zadnjega desetletja.

Skupna poraba domačih odjemalcev zemeljskega plina je znašala 9012 GWh in bila prav tako za 11,3 odstotka nižja kot leto prej. Poraba se je znižala pri vseh skupinah odjemalcev. Gospodinjski odjemalci so porabili nekaj nad devet odstotkov manj zemeljskega plina, negospodinjski pa skoraj 13 odstotkov manj kot v letu 2021.

Slovenija nima lastnih virov zemeljskega plina, skladišč zemeljskega plina ali terminalov za utekočinjen zemeljski plin, zato je na slovenskem veleprodajnem trgu prisoten izključno plin, ki ga po prenosnih sistemih trgovci uvozijo iz sosednjih držav.

Slovenski trgovci oz. dobavitelji so tudi lani v največji meri uporabljali povezavo z Avstrijo, kjer na plinskem vozlišču v Baumgartnu in skladiščih tudi nabavijo največje količine plina. V letu 2022 so iz Avstrije uvozili 82,1 odstotka celotne uvožene količine zemeljskega plina. Neposredno na Rusijo je odpadlo 8,6 odstotka dobav, na Italijo 5,2 odstotka, na Alžirijo pa že lani 3,8 odstotka, še bolj pa so se tokovi s to državo po podpisu triletne pogodbe obudili v tem letu.

Agencija za energijo sicer spremlja količino uvoženega zemeljskega plina za domačo porabo, vendar pri tem ne sledi viru plina do proizvodnje. Slovenski trgovci oz. dobavitelji veliko večino zemeljskega plina res kupijo na plinskem vozlišču v Avstriji, na tem vozlišču pa je tudi lani kljub postopnemu zmanjševanju ruskih dobav še vedno prevladoval plin iz Rusije. Slovenska odvisnost od ruskega plina je zato višja od omenjenih 8,6 odstotka.