Energijsko učinkovitost gospodinjskih aparatov označuje energijska nalepka. Ta je obvezna za vse naprave, ki se prodajajo v EU in za katere nalepka obstaja (hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni, sušilni stroji in njihove kombinacije, pomivalni stroji, pečice, grelniki in hranilniki tople vode, gospodinjska svetila, televizorji in klimatske naprave). Zelena oznaka A (trenutno poznamo razrede A+, A++ in A+++) pomeni največjo energijsko učinkovitost, rdeča oznaka G pa najmanjšo.
V razredu A so razlike potrošnikom manj očitne – odločitvi za nakup nazadnje botruje predvsem cenovni razred, ki je večinoma premo sorazmeren s številom plusov. Na tem področju EU v prihodnjih letih uvaja nekaj sprememb. »Področje energijske učinkovitosti, vključno s sistemom oznak, je tudi na zakonodajnem delu zelo dinamično. Zaradi nenehnega razvoja vedno bolj energijsko učinkovitih izdelkov se bodo kategorije postopoma prilagajale tako, da bodo znova uvedli enostavnejšo lestvico od A do G,« je pojasnil dr. Boris Sučić s Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan.
V letu 2021 bo opravljena ponovna razporeditev izdelkov osnovnih petih skupin: hladilnikov, pomivalnih strojev, pralnih strojev, televizorjev in svetil. »Evropska komisija načrtuje, da bo razred A sprva ostal prazen in bo na ta način ostal prostor za razvoj novih in bolj energijsko učinkovitih modelov standardnih gospodinjskih aparatov,« je dodal Sučić, ki pravi, da se bodo potrošniki razumevanja in navajanja na nove oznake morali navaditi. V letu 2021 naj bi se tako vse naprave iz razreda A uvrstile v razred B, vendar bodo še vedno tako energijsko učinkovite kot prej.
Dejanske količine privarčevane energije glede na trenutno veljavne energijske razrede so odvisne od velikosti in načina uporabe posameznega gospodinjskega aparata in naprave. Na primer: kombinirani hladilnik razreda A+++ porabi 60 odstotkov manj energije v primerjavi z enakim hladilnikom razreda A. Naprave iz razreda A porabijo približno 55 odstotkov manj energije kot naprave iz razreda G, naprave iz razreda D porabijo približno 30 odstotkov manj energije kot tiste iz razreda G, pomivalni ali pralni stroj razreda A+++ pa porabi 30 odstotkov manj energije od stroja razreda A.
A kljub inovacijam nekateri aparati razvijalcem še vedno povzročajo sive lase. »Največ težav je s pečicami, vendar se tudi na tem področju dogajajo velike spremembe,« je izpostavil Sučić. Hladilnik in zamrzovalniki so energijsko še vedno zelo potratni, a v primerjavi s starejšimi modeli bistveno bolj učinkoviti (tudi do 50 odstotkov).
Veliko uporabnikov je prepričanih, da čeprav so sodobne naprave energijsko učinkovite, za enako učinkovitost v delovanju potrebujejo dalj časa. Na primer: sodobni pomivalni stroj za enako čisto posodo porabi več časa kot 15 let stari pomivalni stroj. To pomeni, da v resnici niso nič bolj učinkoviti, saj za enako delo porabijo več časa. Sučić omenjeni mit razbija: »Današnji gospodinjski aparati so zagotovo bolj učinkoviti kot tisti izpred 10 let in ne porabijo več časa za opravljanje enakih funkcij ali opravil. Energijska učinkovitost temelji na pogoju, da je končni rezultat optimirane aktivnosti enake ali večje kakovosti, kot je bil pred izvedbo ukrepov (npr. zamenjava obstoječega gospodinjskega aparata z novim, bolj učinkovitim).« Če bi recimo primerjali stare električne štedilnike s steklokeramičnimi ploščami (stanje izpred 10 let) in današnjimi indukcijskimi štedilniki, je zelo hitro jasno, kako učinkovite so nove naprave. »Preprosto povedano, energijska učinkovitost ni varčevanje z energijo. Varčevanje se vedno povezuje z zmanjševanjem ugodnosti. Pri energijski učinkovitosti gre za ohranjanje ali izboljšanje primarnih funkcij naprave z manjšim vložkom energije,« je še dodal.
Poleg opazovanj, da aparati delujejo dlje, med uporabniki kroži tudi mit, da imajo sodobne naprave omejen rok trajanja. Delujejo do izteka garancije, potem pa se že soočimo z manjšimi remonti. Ali to pomeni, da se pogosteje kvarijo kot aparati izpred 20 let? Boris Sučić razbija tudi ta mit: »Na žalost živimo v času, ko se vse okrog nas vrti zelo hitro in se včasih napačno spomnimo starih časov. Resnica je, da so se naprave vedno kvarile, vendar smo jih v preteklosti popravljali, danes pa jih enostavno zamenjamo.« Sanje o rožnatih časih preteklosti so samo to – sanje, vztraja Sučić. »Ko pomislim na 'romantične čase' se vedno znova spomnim, da je bil mojster za pralni stroj v naši hiši zelo pogost gost (včasih bi ga lahko zamenjali za kakšnega družinskega člana). TV in zamenjave katodne cevi so bile prave grozljivke – vse skupaj pa je vedno mrknilo, ko je bila na sporedu kakšna nogometna tekma,« se spominja Sučić. Kljub temu pa se je nekaj aparatov iz preteklosti uspelo prebiti v prihodnost. »Zagotovo lahko potrdim, da šivalni stroj Singer, ki ga je leta 1931 kupila moja babica, še vedno dela in ga nikoli nismo popravljali.«
Da bi bil naš dom čim bolj energijsko varčen, varčni aparati ne bodo dovolj, predvsem moramo najprej prilagoditi svoje navade. Sproti moramo ugašati in izklapljati vse aparate, ki niso v uporabi, in luči. Pomivalni in pralni stroj naj svoje delo opravita po 22. uri zvečer ali med konci tedna, ko je električna energija cenejša. Ko se odločamo za nakup novega gospodinjskega aparata, izberimo tistega, ki je energijsko najbolj varčen.
A tudi če opremimo svoje gospodinjstvo z energijsko najbolj varčnimi aparati, to ne pomeni, da bo položnica za elektriko nekaj, s čimer se bomo lahko hvalili obiskom. »Vedno bolj postaja pomembno obnašanje končnega uporabnika in pravilna uporaba gospodinjskih aparatov. Nikakor ne smemo pozabiti na zlato pravilo energetske učinkovitosti: ugasni, ko ne uporabljaš,« vztraja Sučić. Več truda in napora je v prihodnje treba vložiti v razvoj t. i. kulture energetske učinkovitosti, »ki pomeni, da se zavedamo pomena učinkovite rabe energije doma, v šoli in drugod, kjer preživljamo svoj čas, ter da pametno uporabljamo tehnologije, aparate in drugo opremo«.