Biogoriva: zeleno, ki ni vedno samo zeleno

Tako imenovani zeleni načrti, s katerimi naj bi ublažili škodljive vplive na okolje, ki so plod človeškega delovanja, morda le niso povsem »zeleni«. Nasprotno, proizvodnja biogoriv utegne samo v Evropi do leta 2020 povzročiti 1400 prezgodnjih smrti.

Nove ugotovitve razkriva najnovejša študija, ki so jo izvedli na britanski univerzi v Lancastru. »Proizvajanje biogoriv je veljalo za blagodejen ukrep, saj bi z njihovim kurjenjem v ozračje spuščali manj ogljikovega dioksida,« je povedal Nick Hewitt, eden izmed sodelujočih v tej raziskavi, objavljeni v reviji Nature Climate Change. »A se je pokazalo, da imajo biogoriva lahko tudi poguben učinek na ozračje – zlasti tam, kjer jih že množično proizvajajo, tudi v ZDA in na Kitajskem.«

Zlasti hitro rastoči topol, vrba in evkaliptus namreč med rastjo oddajajo veliko izoprena, ta pa v onesnaženem ozračju pri sončni svetlobi z drugimi polutanti ustvarja toksični ozon. »Množična proizvodnja biogoriv v Evropi bi zato imela sicer majhen, a nikakor ne zanemarljiv učinek,« pravi Hewitt. »Kolikor vem, se pred nami še nihče ni podrobneje lotil razmerja med kakovostjo zraka in rastlinami, iz katerih je mogoče pridobivati biogorivo.«

Ugotovitve študije so torej v ostrem nasprotju z načrti Evropske unije, da bi tudi z uporabo biogoriv poskusili upočasniti škodljivo vplivanje na naravno okolje. Toda najnovejša raziskava kaže drugačno podobo: poleg že omenjenih 1400 smrti na leto bi uresničenje tega načrta države Unije do leta 2020 stalo več kot pet milijard evrov, za dobro milijardo pa bi se zmanjšala vrednost letne proizvodnje pšenice in koruze, ker ozon škodljivo vpliva tudi na njuno rast.

Argumentov proti biogorivu je vse več, kakšni so ti, si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.