Cene plina: Drobnoprodajni trg občuti manj nihanj cene

Kolikšno podražitev zemeljskega plina lahko gospodinjstva pričakujejo v tej ogrevalni sezoni in od česa bo odvisna?

Na veleprodajnem trgu je najprej pandemija povzročila manjše povpraševanje po zemeljskem plinu in zato padanje cen do rekordno nizke ravni. Z dvigom gospodarske aktivnosti pa ponudba ni mogla slediti povpraševanju, kar je povzročilo dvig cen. Ko govorimo o drobnoprodajnem trgu oziroma končnih cenah za gospodinjske odjemalce, je treba povedati, da so sestavljene iz več delov, ne plačujemo zgolj dobavljenega plina. Drugi deli so omrežnina za distribucijo in meritve, prispevki, dajatve, trošarina in DDV.

Ali se bodo končne cene plina spremenile, je odvisno od poslovne politike dobavitelja in od tega, koliko časa bodo na veleprodajnem trgu vztrajale višje cene. Pri tem je pomembno, kdaj je dobavitelj kupoval plin. Nekateri gospodinjski odjemalci pa imajo navzgor zamejene cene, ker so vstopili v določene akcije oz. sklenili ustrezne pogodbe. Njim se do izteka akcij cena plina ne more povečati.

Kakšna cenovna gibanja lahko predvidite dolgoročno? To je pomembno tudi za gospodinjstva, ki jih čaka zamenjava ogrevalnega sistema ali energetskega vira.

Končne cene zemeljskega plina po občinah se nekoliko razlikujejo zaradi različnih omrežnin. Ob računanju povprečja končnih cen v Ljubljani, Mariboru in Celju ter upoštevanju rednih cenikov treh največjih dobaviteljev plina gospodinjskim odjemalcem dobimo vmesno ceno 58 evrov za megavatno uro (MWh). To je znatno manj, kot stane MWh kurilnega olja, elektrike, daljinskega ogrevanja ali utekočinjenega naftnega plina. Zadnja objavljena cena za električno energijo za gospodinjstva je znašala 164 evrov za MWh, zdaj je verjetno že nekoliko višja. Trenutna cena kurilnega olja je 114 evrov za MWh, utekočinjenega naftnega plina pa 160 evrov za MWh.

Iz navedenih podatkov je razvidno, da je danes 1 kWh zemeljskega plina za približno 50 odstotkov cenejša od 1 kWh kurilnega olja. Pri zamenjavi starega kotla na kurilno olje z novejšim kondenzacijskim na zemeljski plin pa se zmanjša tudi poraba energije, ker imajo kondenzacijski kotli večje izkoristke kot klasični stari kotli na olje.

Cene goriv se seveda spreminjajo, kratkoročno se lahko pojavijo večja nihanja navzgor in navzdol, kar je posebej značilno za veleprodajni trg. Na drobnoprodajnem trgu je nihanj manj, ker jih dobavitelji s svojim delovanjem ublažijo in ker je cena plina samo del končne cene. Tudi za trenut­no visoke cene na veleprodajnih trgih se pričakuje, da se bodo znižale. Tako so denimo cene za terminske posle (tj. za dobavo plina pozneje) že nižje kot za dobavo zdaj. Zaradi vsega navedenega je smiselno čim prej zamenjati starejše ogrevalne naprave, ki porabijo več energije, in preiti na cenejše energente.

Za plin je v letu 2020 je začela veljati nova zakonodaja, ki ureja pogoje in način priključitve na plinovodno omrežje. Postopek je poenostavila, hkrati je odpravila razne »priključnine« oziroma podobne stroške v nekaterih občinah. Lastništvo priključka je po občinah urejeno različno. Če je lastnik priključka operater, ta krije vse stroške gradnje, če je priključitev ekonomsko upravičena. Iz dosedanjih izkušenj operaterjev je večina priključkov ekonomsko upravičenih, kar pomeni, da odjemalec za zgraditev ne plača nič.

Omenil bi še gibanje cen plina v preteklosti. Končne cene zemeljskega plina za gospodinjstva so bile v prvem polletju letošnjega leta za 31 odstotkov nižje kot pred desetimi leti, in to kljub temu, da so se v tem obdobju nekatere dajatve, ki so del končne cene, povišale. Pred desetimi leti so bile cene zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji višje od povprečja EU, medtem ko so danes pod njim.

Kakšne spremembe bodo prinesle obveze o razogljičenju plina iz plinovodnih omrežij, ki jih prinaša nova zakonodaja? Bo tudi to vplivalo na cene?

V državnem zboru je v sprejemanju zakon o oskrbi s plini. Ena ključnih novosti je, da se področje uporabe zakona razširja na vse pline, ki se prenašajo po plinovodnih omrežjih. Zaradi tega ne moremo več govoriti zgolj o zemeljskem plinu, ampak o zmesi plinov obnovljivega in fosilnega izvora, katere pretežni delež je metan. Zakon od operaterjev distribucijskih sistemov zahteva, da pripravijo načrt njihove prilagoditve za prevzem in distribucijo plinov obnovljivega ali nefosilnega izvora ter vodika.

Operaterji pričakujejo, da se bo v omrežje najprej začel dodajati biometan, vendar to po njihovih pričakovanjih ne bo vplivalo na končne cene. Seveda je prej treba izpeljati priprave na spremembe. Največ jih bo pri sprejemanju tega plina: proizvajalec bo namreč moral zagotoviti ustrezne parametre plina, operater pa jih bo moral nadzorovati.

Kalkulator menjave ogrevalnega sistema

Nedavna nihanja cen energentov so marsikoga spodbudila k razmišljanju o zamenjavi ogrevalnega sistema. Med ogrevalno sezono za to sicer ni ustrezen čas, je pa zdaj primeren trenutek za razmislek in načrtovanje del, da bo spomladi zamenjava sistema potekala kar se da gladko in brez zapletov.

Uporabnikom, ki razmišljajo o zamenjavi ogrevalnega sistema, je po novem na voljo tudi poseben kalkulator,  s pomočjo katerega lahko primerjajo alternative svojemu obstoječemu ogrevalnemu sistemu in izračunajo stroške ogrevanja in okoljske učinke po zamenjavi.

Kako hitre bodo te spremembe?

Po pričakovanjih naj bi se prvi biometan iz domače proizvodnje začel dodajati v slovensko plinovodno omrežje v letu 2024 ali 2025. K temu bo zelo prispeval zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki je bil sprejet letos julija. Zakon definira tudi to, na kakšen način se identificira energija iz obnovljivih virov. Identifikacija zahteva dva dokumenta – deklaracijo pro­izvodne naprave in potrdilo o izvoru. Zakon na novo uvaja deklaracijo za napravo za proizvodnjo plinastih goriv iz obnovljivih virov energije, za proizvodnjo pogonskih plinastih biogoriv in za vodikovo proizvodno napravo.

Deklaracija za napravo je odločba, ki jo izda Agencija za energijo proizvajalcu, ki je last­nik ali upravljavec naprave, za posamezno napravo za proizvodnjo energije ali energenta za končno porabo. Drugi dokument je potrdilo o izvoru, ki je v elektronski obliki in ki omogoča proizvajalcem ter dobaviteljem, da dokažejo, iz katerega energetskega vira, v kateri napravi in kako je proizvedena energija ali energent, ki so ga proizvedli oziroma dobavili. Zakon uvaja tudi finančne podpore za proizvodnjo plinastih goriv, kot je na primer biometan.

Ali bo zaradi spremenjene sestave plina iz omrežja treba zamenjati ogrevalne naprave?

Biometan je po sestavi tako rekoč enak zemeljskemu plinu. Glavna sestavina obeh je metan. Zaradi tega odjemalci spremembe oziroma večjega deleža biometana v plinu sploh ne bodo opazili. To je ena glavnih prednosti uvajanja obnovljivega biometana v plinovodno omrežje. Vse ostane enako (plinovodno omrežje, naprave pri odjemalcih), spremeni se samo vir napajanja in zato je to verjetno eden najlažjih načinov za raz­ogljičenje stavb.

Iz katerih virov se pridobiva biometan in ali se bo zaradi njega povečala preskrba z domačim plinom?

Biometan lahko pridobimo skoraj iz vseh organskih materialov, ki vsebujejo zadosten delež ogljika: vse vrste gnojevke, poljedelskih in gospodinjskih odpadkov, odpadkov živilskopredelovalne industrije, klavniških odpadkov ter ostankov košnje, obrezovanja zelenih rastlin razen lesa in olesenelih delov rastlin, energetskih rastlin (koruzna silaža, repa, krompir itd.). Primerne so vse organske biološke snovi, katerih sestava se spremeni z delovanjem mikroorganizmov. Ko bomo v Sloveniji dodajali biometan v plinovodno omrežje, se bo ta plin označeval kot slovenski in tako se bo naša samooskrba s plinom povečala.

Kakšno je okoljsko breme proizvodnje biometana pri nas in v Evropi, tako glede na emisije pri proizvodnji kot glede na uporabo kmetijskih površin, ki naj bi bile primarno namenjene za oskrbo s hrano, zdaj pa se bodo na njih gojile rastline kot vir za pridobivanje energije?

Biometan je obnovljivi vir energije. Kot vir za biometan se navadno uporabljajo razni odpadki, ki jih drugje ne bi mogli izkoristiti. Tak primer so gospodinjski odpadki, iz katerih lahko proizvedemo bio­metan, ki ga nato porabimo za potrebe ogrevanja ali pogon vozil. Takšna pretvorba predstavlja zapiranje lokalnega kroga predelave odpadkov s pretvorbo v zeleno energijo. Proizvodnja bioplina mora biti skoraj izključno iz odpad­nih bioloških materialov in z minimalno uporabo energetskih rastlin. Energetske rastline se najprej uporabijo za prehrano ljudi in živali.