Delilniki toplote: Korekturni faktorji za pravičnejši obračun

Obračun porabe toplote v stanovanju, priključenem na skupni ogrevalni sistem

Zaradi doseganja ciljev nizkoogljične družbe je v energetskem zakonu zapisano, da se morajo stroški ogrevanja v večstanovanjskih stavbah pretežno obračunavati po dejanski porabi. Le tako so stanovalci motivirani k smotrni rabi energije in investiranju v ukrepe, ki dolgoročno prinašajo koristi z vidika trajnostne rabe energije. Zakon v nadaljevanju pravi: »V ta namen lastniki posameznih stanovanj vgradijo merilne naprave, ki omogočajo indikacijo dejanske porabe toplote posameznega stanovanja. Podlaga za obračun so stroški, ki so določeni na podlagi merjenja porabe toplote celotne stavbe.« Podrobna navodila vsebuje nedavno sprejeti podzakonski akt, Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Zadnja objava iz novembra 2015 je v javnosti dvignila veliko prahu, saj pristojno ministrstvo ni dovolj jasno predstavilo nekaterih novosti, ki dopolnjujejo stari pravilnik. Del stroškov ogrevanja se obračuna glede na površino stanovanja, del pa glede na dejansko porabo toplote. Delež stroška za ogrevanje stanovanja je odvisen od skupnega stroška ogrevanja stavbe, površine stanovanja, odčitka na merilniku ali delilniku in korekturnega faktorja za to stanovanje. V nekaterih stavbah so vgrajeni merilniki, v drugih stavbah pa delilniki toplote.

Merilnik porabe toplotne energije ali kalorimeter

Običajno je vgrajena ena naprava na stanovanje. Sestavljena je iz merilnika pretoka toplotnega medija, dveh temperaturnih tipal in kalkulatorja s prikazom porabljene toplote v kilovatnih urah (kWh). Takšni merilniki morajo biti vgrajeni po posameznih zankah enocevnega sistema (na vsako zanko eden). Prednosti takšnega zajema podatkov so v dejanski izmerjeni porabi toplote in preprostejši delitvi porabe toplote med stanovanji. Slabosti pa so v dražji vgradnji, višjih stroških vzdrževanja, uporabi zgolj pri enocevnih sistemih, nezmožnosti določitve porabe toplote po posameznih grelnih telesih in večjem tveganju okvar zaradi stika sestavnih elementov merilne naprave z ogrevalnim medijem.

Delilnik toplote

Gre za električno napravo, ki s temperaturnim tipalom določi del oddane toplote po posameznem grelnem telesu. Namestimo jo lahko na večino radiatorjev ali konvektorjev in uporabimo tako pri enocevnih kot dvocevnih razvodnih sistemih. Delež toplote izračunamo proporcionalno z delitvijo skupne porabe glede na odčitke delilnikov. Prednosti delilnikov so v celotnem pregledu ogrevalnega sistema stavbe (določene so dimenzije in nazivne moči grelnih teles), zmož­nosti določitve deleža porabe toplote po posamez­nih grelnih telesih, daljši življenjski dobi in manjšem tveganju okvar. Po drugi strani pa so takšne meritve zgolj indikativne, saj ne upoštevajo oddane toplote zaradi izgub razvodnega sistema in tudi metoda za določitev porabe toplote za posamezen del stavbe je bolj kompleksna in tako za porabnike manj pregledna.

Korekcija porabniških deležev, spremembe iz novega pravilnika

Novi pravilnik prinaša spremembe pri določitvi korekturnih faktorjev posameznega stanovanja. Če smo jih do zdaj lahko določili »izkustveno«, jih lahko od zdaj naprej samo na podlagi natančnega fizikalnega izračuna. Ta popravek naj bi uredil obstoječo pavšalno ureditev, ki je povzročala spore med stanovalci. V Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli najdemo zapisano: »Porabniški deleži posameznih stanovanj za ogrevanje se korigirajo zaradi izenačitve vpliva lege v stavbi na njihove potrebe po toploti na enoto ogrevane površine. Pri tem se uporabljajo korekturni faktorji, ki se določijo na podlagi predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.« Pravilnik o učinkoviti rabi energije (PURES-2) se uporablja pri projektiranju novih stavb in določa postopek izračuna energijskih kazalnikov stavb. V preglednici so prikazani dejavniki z vplivom na toplotno bilanco in parametri, ki jih upoštevamo pri določitvi korekturnih faktorjev za posamezen del stavbe.

Kdaj je treba znova izračunati korekturne faktorje

Stanovalci v stavbah s skupnim ogrevanjem lahko še vedno uporabljajo že prej določene korekturne faktorje. Če opažajo večje anomalije v porabi in obračunu toplote med posameznimi deli stavbe, pa je smiselno znova naročiti njihov preračun v skladu z novim pravilnikom.

Korekturne faktorje moramo po navedbah pravilnika obvezno znova določiti po izvedbi posegov na ovoju stavbe, ki vplivajo na toplotne izgube (zamenjava oken, energetska prenova fasade, strehe ali tal ipd.). Za naročnika je zaradi iste računske metodologije stroškovno najugodneje, da skupaj z izračunom korekturnih faktorjev naroči tudi izdelavo računske energetske izkaznice za celotno stavbo. To velja tako v primeru, ko energetska izkaznica za stavbo še ni izdana, kot pri ponovnem preračunu korekturnih faktorjev zaradi energetske prenove, saj z novo energetsko izkaznico izkažemo izboljšane energijske kazalnike in s tem prispevamo k višji vrednosti nepremičnine.

Kdo je pristojen za izračun korekturnih faktorjev

Izračun energijske bilance stavbe in njenih posameznih delov za pravilno določitev korekturnih faktorjev je kompleksen, zato zahteva izkušnje na tem področju. Faktorji morajo biti določeni v skladu s PURES-2 in pripadajočo tehnično smernico. Za takšne naloge so tako najbolj primerni projektanti z izkušnjami na področju učinkovite rabe energije v stavbah in neodvisni strokovnjaki za izdelavo energetskih izkaznic stavb (seznam teh najdemo na spletni strani www.energetskaizkaznica.si).

Spremljanje porabe motivacija za doseganje prihrankov

Merilniki ali delilniki toplote in tudi korekturni faktorji sami po sebi ne pripomorejo k manjši porabi toplote, temveč spodbujajo uporabnike, da več pozornosti namenijo svojim ogrevalnim navadam. Pomembno se je zavedati, da ni smiselno prostorov preveč ogrevati (temperaturo je priporočljivo vzdrževati med 20 in 22 ˚C) in da jih pri tem na pravilen način prezračujemo (prepih dve minuti, nato vsa okna zapremo).

Vendar pri varčevanju s stroški ogrevanja ne smemo pretiravati ali celo prekiniti ogrevanja. V stavbah moramo uporabljati tak režim ogrevanja, kot je bil načrtovan. Prenizke temperature imajo lahko hude posledice na zdravje uporabnikov in celo poškodujejo stavbno tkivo. Poleg tega se nepravično grejemo na račun sosedov. Tako se tudi v novem pravilniku najde novost, ki vsem, ki porabijo manj kot 40 odstotkov povprečja energije za ogrevanje stavbe, obračuna celotne stroške ogrevanja glede na površino stanovanja (odčitane vrednosti na delilnikih ali merilnikih se v takih primerih ne upoštevajo).

Redno spremljanje rabe energije omogoča njeno podrobno analizo v preteklih tednih, mesecih in letih. To velja tudi pri drugih stavbnih sistemih, ne zgolj pri ogrevanju. Tako je bistveno lažje ugotoviti vzroke za morebitna nenavadna odstopanja v rabi energije. Priporočljivo je podatke podrobno pregledati vsaj dvakrat do štirikrat na leto. Izvajalec delitve in obračuna mora lastniku omogočiti vpogled v vse podatke in izračune, ki so podlaga za delitev in obračun stroškov za toploto, dati vse potrebne informacije ter podporo pri sprejemanju in uresničevanju odločitev v zvezi z izvajanjem določil novega pravilnika. Na ta način si lahko uporabniki zastavijo realne cilje za zmanjšanje rabe energije.